Po moji jutranji terapiji se z Manco že dogovarjava kam. Glede na napoved sprememb sredi dneva (iz JZ v SV in možnost poslabšanja popoldne) sva za čim prej. Erzo bi kasneje, drugih interesentov ni in tako se iz preventive zapeljem v Kižlovko, da ne spustim sekundarne terapije.

Ko parkiram, popoln mir in zatišje (sonček pa že proseva skozi mrč). Ko priracam na vrh, pa že kar nekaj sunkov vetra (iz idealne smeri gor). Postavim, lepo hrbtno dvignem in odletim. V zraku me kar zaustavi in le počasi spusti naprej, da stopim na tla zraven LCja.

Potem se po telefonu še malo pogovarjamo ali ja ali ne in ker ni več pravega zanimanja za akcijo (razen Erza), na koncu grem na bicikl.