Napovedi na Aladinu in PP se razlikujeta kar se tiče dežja, zato se spravim v dolinico, takoj, ko sonce vsaj malo prebije nizke oblake in meglice. Celo noč je deževalo, zato močvirje temu primerno, da o visoki travi, ki se otresa v moje noge in visečega Rooka2, ne govorim. Vendar občasni sonček že dela, saj v ciklih pihne gor po griču.

Postavim, v lepem vetrčku potegnem (prešvoh za hrbtni) in gre lepo gor, potem pa kar močno odnese v levo, da komaj speljem. Nad dolino me najprej spusti, potem pa dvigne in pritiska ob drevje na desno pobočje, da me na koncu sunkovito spusti v močvirje čez gležnje.

Odčofotam z nabranim padalom do LCja in mi nič ni jasno, saj tukaj na tleh res ni nobenega vetra.