Danes napovedan orkanski JZ čez SLO. Pa zjutraj je še malo slabša vremenska napoved , kot včeraj (večja oblačnost in možnost dežja). Se je pa že včeraj najavil Čerčkov Andrej, da bi prišel danes na oglede Kižlovke. Sva dogovorjena, da se slišiva okoli 9h, vendar grem že nekaj čez 8h proti Kižlovki, saj že rahlo kaplja (pa da vidim, kako bo z vetrom tam).

Ko zapeljem v potok, z neba nobene kapljice več, v dolini pa tudi nobenega vetra, čeprav nizki oblaki ekspresno drvijo od JZ. Zadegam si Rooka2 čez rame, ko zazvoni telefon in sporoči Andrej, da je na začetku potoka: tudi on ni mogel čakati in je kar prišel… Zbašem padalo nazaj v LCja in ven po njega. Pa še enkrat po potoku in kolovozu na izhodišče.

Med potjo čez močvirje na griček mu predstavim “rehabilitacijski center Kižlovka”. Zgoraj pa sem kar malo razočaran, saj se hladen zrak konstantno zliva po griču dol in bo tole danes kar težka. Postaviva. Andrej ima, kot gost, seveda prednost, zato pu pomagam razgrniti padalo delno kar čez mojega.

Kar čakava, da od zadaj končno le rata skoraj nula in Andrej potegne. Vendar mu padalo sploh noče gor. Še enkrat mu ga postavim in potem čakava,… čakava na nulo, ki je ni.

Andrej se naveliča čakanja, se preda in začne pospravljati. Sam pa se vpnem. Skoraj že pospravi, ko le začutim malo manj hladu v tilnik. Potegnem, zlaufam “kot nor”, pa komaj speljem na robu (je spet dahnilo od zadaj, je kasneje povedal Andrej). Vendar me nad dolino lepo drži, da se z rahlim vetrom od zadaj zapeljem do LCja na kolovozu.

Stlačim padalo v LCja in pod grič po Andreja, da ne gazi še enkrat čez močvirje. Žal je zadel enega bolj neugodnih dni…