Danes je pa veliko S v višavah. Pa me Erzo zjutraj podreza, da je veter tudi po tleh – da na Vrhniki tako prbija po tleh, da je komaj odletel.

Tudi pri nas pometa okoli blokov, ko se ekspresno odpeljem v Kižlovko. In tudi ob strugi meša grmovje sem in tja, ko se peljem po potoku. V dolinici je navidezen mir, ko nabiram robo, šumijo pa drevesa na pobočjih proti Zagradišču in Razorom. S precej nervoze odracam na start (še rose je danes manj kot običajno – je očitno veter malo osušil travnato džunglo…).

Na startu trakec spreminja smer vsako minuto in veter buta v vse smeri. Postavljeno padalo mi dvakrat posvaljka od zadaj, ko študiram vetrovne cikle. Čez nekaj časa se mi zdi, da sem le pogruntal zaporedje. Ko butne gor, počakam, da se naslednji trenutek umiri in potegnem in me v “laufanju” odnaša v desno (veter že obrača z leve smeri), da speljem pred robom. Močno me nabije gor, pa spusti nad polje, spet malo dvigne in močno spusti, vendar (že) uspem lepo amortizirati pristanek in se obdržati na nogah.