Milan skliče zbor ob 10.40 za Kovk (Erzo & Co. so si danes izbrali za cilj Moravško goro…). Na Šoder prideva le midva z Dušanom in se zbaševa k Milanu, ki nas kar od zadaj pripelje na Kovk. Dušan mi nese padalo vse do starta, kjer malo počakamo (čeprav JZ že piha lepo gor), saj je Vidmarjev Jože pravkar pocuril (sicer je danes v višavah nek S, SZ, ki niže čez dan obrača iz JV v JZ). Pride še Seljakova Vesna, sicer smo sami.

Počasi le razpakiramo in v miru pregledamo mojega Mentorja 5: 1. ogoleli štrikec za komando (danes bo še zdržal…) in 2. kakšno škodo je naredil včerajšnji napad beloglavca na Slivnici (Milan trdi, da je to bil gotovo naš avtohtoni slovenski belorepec = postojna); najdemo 5cm raztrganino in luknje od kremljev, kjer se je zasadil v padalo (tudi to danes ne bo preveč kritično).

Potem se pripravimo do konca in ko spet piha lepo gor, potegnem hrbtno in lepo odletim. Malo pred Podrto začnem okorno nabirati in potem mi gre vedno bolje do 1300. Tudi ostali so že v zraku. Na Hublju naberem čez 1500 in se odločim za direkt čez na Čaven (v upanju, da še ni preveč JZ). Drajsanje Kovka me danes ne vleče, čez Mačji kot na Čaven pa tudi ne. Najprej gre počasi dol in normalno naprej, potem pa me zlivajoči veter samo še splakuje in ustavlja, zato raje obrnem. Nazaj grede me še dodatno spušča, da se že vidim spet na travnikih pri Lokavcu, pa potem na 600 le dobim spet dviganje, ki se ga držim še čez greben do 1100.

Milan in Dušan vozita proti Predmeji, jaz pa nazaj proti startu. Malo naberem na Hublju, potem pa na Podrti čez 1600 in daleč zunaj čez Plaz proti Tabli. Ves čas gre močno dol (tudi -2) in šele na pobočju pred Tablo dobim spet močno dviganje. Dušan je tudi že tukaj, nekaj za mano nižji, ko se sam spet bolj zunaj odpeljem naprej. Za Nanosom so grde črne baze, mene pa mika čez dolino na Kras. Nad Podnanosom nabirava skupaj z Dušanom, potem se s 1300 zapeljem proti Vrabčam, Dušan pa naprej proti Hieronimu.

Že se vidim v smeri Senožeč, pa me toliko spusti (pa seveda je teren bistveno višji in so tla že blizu, da o gmajnah ne govorim), da stisnem rep med noge in obrnem. Milan javi, da ga je pod Modrasovcem splaknilo na tla.

Milan Velkavrh : Do Kuclja je še nekak učinkoval rodeo stil, pol pa naenkrat nič naprej pa pet dol, sem samo še hitel glavo reševat 😏 [16.6.2021 14:33]

Na pobočjih Nanosa potem vzdržujem višino in med vedno bolj rastočimii bazami (ki lepo držijo in vlečejo) z veliko višino pripeljem nad Anjo in kar nekaj časa pristajam, saj me občasno celo malo rikverca.

Med pospravljanjem se slišiva z Milanom, ki je nekje v vukojebini in bo težko prispeval k logistiki, Dušan pa je že mimo Antene in Hruševja, kjer pristane.

S Samom se dogovorim, da okoli 17h pride do Anje (čez dobri 2h), saj imajo takrat predvidene tandeme (če ne bo druge rešitve). Pospravim in se vkopljem k Anji. Iščem hitrejše možnosti, pa ni nič. S štopom pride še Milan, da skupaj počakava Sama, medtem ko se Dušan v lastni režiji reši.