Danes malo bolj zgodaj ob spremstvu Alenke, da ponovno dokumentira napredek moje sekundarne terapije 🙂 .

Na dnu še vse mokro, na startu pa sonček že suši pobočje. Ko postavljam celo rahlo diha gor.

Ko potegnem sicer v redu startam, vendar me ne dvigne toliko, da mi ne bi bilo treba še malo polaufati pred prelomom.

Potem pa ostro desno in nizko dlje, kot bi človek pričakoval.