Zdaj pa zares. Seveda me vleče Slivnica (sploh po včerajšnjem sončenju, ko so na koncu vsi ostali lepo odleteli…). Napovedan je zmeren JZ, ki bo popoldne jačal. Skupaj z napovedano termiko bo mogoče že kmalu (pre)močno. Uki je za, še Turčin bi šel in smo zmenjeni za 11h na Vrhniki.
Zastojev ni na J obvoznici (predhodno preverjeno) dokler seveda jaz ne zapeljem mimo izvoza Rudnik (sicer bi šel ven in čez Barje, kot to počenjam zadnje dni…). Potem pa spet zagozda na Kozarjah, ki se začne z majhnim karambolčkom za pumpo na J AC. Tako stojimo in lezemo mimo pumpe vse do Loga, ko se pretok počasi sprosti (vmes skupaj štirje karambolčki z dvema polovičnima zaporama ceste in zlivajočo gnečo z Z obvoznice…). Turčina preusmerim pravočasno z AC, tako da gre čez Barje in Rakitno.
Uki me čaka pol ure na Vrhniki. K njemu in po stari cesti do Logatca (ker prej ni uvoza na AC…), da naju Turčin že kar malo čaka na Pumpi v Cerknici. Še on k nama in gor. Med dogajanjem se je pojavil Erzo z nervoznim poizvedovanjem kam gremo,… kakšna je trenutna situacija,… prihaja tudi on (seveda, željan je letenja, pa še serijo rešuje 🙂 ).
Na startu piha idealno gor (čeprav na momente pihne s strani in bolj močno, zaenkrat brez dust devilov). Takoj začnemo postavljati. Turčin se obira (čeprav bi ga rajši imel za sondo), Uki mi pomaga raztegniti in asistira. Tako sem prvi pripravljen na standardni strmini. Postavim zidek, ob prvem hrbtnem dvigu pa padalo veter postavi po Z in seveda ga podrem.
Uki me kar nažene dol na plato, kjer pa prbija vedno močneje (sunki že čez 10; jaz pa nervozen, saj imam tam, na ravnem delu premalo moči za poriniti naprej). Ko za moment manj pihne, poskusim. Drugi hrbtni dvig mi po obratu uspe speljati (ampak baje me je Uki porinil od zadaj).
V zraku me najprej samo dviguje, desno proti koči drajsam in iščem pravi steber, pa najdem le razbita dviganja. Medtem štarta Uki, pa še nekdo – aha Erzo, na koncu še Turčin.
Levo pred startom se pridružim Erzu v zanešenem stebru do 1500, pa nazaj nad vrh in po grebenu naprej v močni nasprotni veter, kjer zgubim skoraj pod greben. In končno dobim ostro zanešeno dviganje do 1800, ko mi ga nad vrhom zmanjka in se usmerim proti lepi bazi nekje nad Otonico (sicer so lepe baze že povsod naokoli, ampak ta se mi zdi najbližja).
Pa sem prenizek, da ne zagrabi, ali ne znam najti, saj me samo spušča. Fiasko se nadaljuje in počasi je treba iskati pristanek. Rinem proti Begunjam v vedno močnejši Z in ne pridem do želenih obsežnih travnikov za gmajno, tako da pristanem na enem prej, še pred koncem gozda.
Turčin sporoča, da je pristal pri Pumpi.
Erzo se javi iz okolice Grahovega.
Komentar leta: Včeraj zvečer še v Črnem morju in zdaj že na Slivnici. Zdaj pa spat! [22.8.2021 13:59]Roman Debevec : Lahko noč, Coperfild…!😉 [22.8.2021 16:15]Sašo Razdrih : Lahko noč, pa eno bolho za pomoč. [22.8.2021 17:23]
Kot zadnji pristane Uki tudi blizu Pumpe.
Med mojim pospravljanjem in romanjem dole-gore do vasi Selšček, rešujejo avte z vrha in kar nekaj časa še dremam v senčki, da pride Uki po mene.
In na zaključno druženje v bife v Begunje, kjer Erzo poroča o dogodivščinah v Bolgariji…