Danes sem pa spet zgoden, da lovim čas pred primarno terapijo. In čeprav je kristalno jasno jutro, sonček še ni posvetil v dolino. Zato imam takoj premočene čevlje, ko hodim gor od leve, v lahnem hladnem vetru, ki se zliva po pobočju dol.

Na vrhu grička postavim v roso in čakam, da bi nehalo pihati, ali pa se vsaj malo z umirilo. Medtem sonce osvetli nastajajočo njivo nekaj m za mano in ožarjenost se mi počasi približuje od zadaj. Ves čas hladno piha 45st. z leve od zadaj.

Ker ni sprememb, v enem trenutku potegnem na vso moč in gre Rook 2 gor, malo ga nese v desno, ampak sem pod njim in še pred prelomom speljem. In potem me veter v hrbet odnese do kolovoza in obstanem še malo čez s padalom, ki se podre v jutranjo mokroto.

Spet takoj na sušenje v LCja.

Po terapiji se pol dneva usklajujem (z drugimi in sam s seboj), kam bi šel zares leteti in na koncu pristanem na biciklu…