Celo noč uliva in ko dopoldne kaže, da je jenjalo, se odpravim od doma. Pa spet kapljice po šipi, ko se spravim v LCja, tako da vsaj še kakšno uro vedrim. Potem pa le neha in se zapeljem v Kižlovko.

Med potjo zastave in drevesa in dim iz Vevč kažejo na precej vetra. Pred dolino se mi zdi dokaj mirno, ko pa stopim iz LCja, pošteno šumi po dolini in okoliških pobočjih.

Seveda z Rookom 2 na stari start. Piha od gozda dol v hrbet in na momente res močno, da padalo kar plahuta. Previdno postavim v mokroto, pa mi ga od zadaj posvaljka, še preden v celoti raztegnem. Namestim in se vpnem in ponovno…

Ko ga petič odvijam, se le uspem pripeti v neki 0, vendar mi ga ob potegu samo sfedla po hribu dol. Zdaj se postavim pod zgornji prelom in ponavljam odvijanje svaljkov vsaj še štirikrat (še dobro, da sem že toliko rehabilitiran, da lahko “poskakujem” naokoli.

Potem pa se le poklopi odvito padalo in moje vpenjanje in poteg in na prelomu speljem in me samo splakne dol.

Ampak sem mislil, da bo v zraku hujše, kot je bilo…