Končno konec “monsuna” (z jutranjim poprhom snega do nižin, ki pa se na veliko topi) in ko se peljem v Kižlovko, celo sonček sije skozi bazice, ki se podijo od JV čez nebo. Voda v potoku na max in tudi kolovoz zaliva voda z močvirnatega travnika.

Ker se je Rook 2 spet posušil v stanovanju do šelesteče šumečnosti, mi ga je kar žal spet močiti in vzamem coto Rook. Na poti gor malo pokaplja z vej, ampak ko jo suho previdno razgrinjam na standardnem mestu nad prvim pregibom, se celo ne napije takoj.

Vetra ni, se pa v ciklih zliva hladen zrak občutno za vrat, nula, rahlo dahne gor in spet…

Počakam, da pride nula in še malo in potem potegnem in leze (skoraj) suha cota zelo, zelo počasi gor,… pa spelje nad mene in še pred prelomom speljem tudi jaz pod njo. Se mi pa zdi, da me kar močno bremza (ampak kupola je OK), tako da stopim na tla še par korakov pred kolovozom…