Sedaj pa zares. Ker je LJU kotlina pod meglenim pokrovom, Gorenjska v snegu, se nekako oziram na Dolenjsko ali Štajersko. Že pred nekaj časa sem se odločil, da mora biti 1000 različen start novnovnov (pa po možnosti ne kar neka krtina) ali pa regularen start, kjer je vsaj rdeča pika (torej, da ga je odletelo več kot 50 padalcev). Ker je dodatna omejitev, da moram z avtom čim bližje, saj daljših dostopov (še) ne zmorem, se je izbira drastično zmanjšala…

Ampak, ker Pojetov Jože ordinira v okolici Šmarjeških Toplic in je pred dnevom ali dvema odletel start Švač-Senovo, si zabijem v glavo, da je to moj cilj. In ko mi dopoldne potrdi, da je v Šmarjeških že sonce, se seveda takoj odpeljem v tisto smer. Veter ima tudi pravo smer (bi pa naj bil višje močan JZ, kar postaja na startu ne potrjuje – J, JZ 1,5/3 ).

Ko vozim skozi Krško, pa je v smeri Brestanice že vse pokrito in megle se vlačijo po pobočjih. Kljub temu za Senovim zavijem v levo v hrib v smeri Švarča. Po strmi cesti do parkirišča ob kmetiji pod startom. Je sicer vse megličavo, vendar travniki v dolini rahlo prosevajo skozi. Ob LCju se naštimam v tangice (in tudi rezervo vzamem) in z nabranim Rook 2 čez ramo in (nezakrivljeno) palico v roki proti startu. Ne po strmini naravnost gor mimo hiše, ampak naokoli: malo po cesti naprej in v levo po pobočju (me je Jože prej prestrašil, da bo naravnost gor za mene kar strmo, pa še malo več za hoditi gor, kot na Kižlovko…).

Sneg je že ves pobralo (Jože ga je še imel), tako da sem kmalu pri vremenski postaji, ki pa ne kaže nič vetra (kar pa dahne, dahne z desne). Grem malo višje, pa mi je preveč položno za brezveterje, zato se vrnem dol in postavim Rook 2 na prelomu ob postaji. Preverjam štrikce in opazujem dolino, kjer se le rahlo vidijo (bolj slutijo) travniki.

Potegnem naprej in odletim po nekaj korakih, se zapeljem čez drot in drevje na robu, ki je vse belo od ivja (saj je 0, -1). Držim se levo belega ivja gozdnatega pobočja in travniki spodaj se kmalu pokažejo bolj jasno. Izberem si velikega, malo pod gozdom, da ne bom preveč hodil gor, če ne dobim prevoza. Pristanem in sem vesel kot radio, radio, radio,… 1000 (tisoči) različen start sem uresničil še v letu 2021 (sem mislil, da se bo to zgodilo v 2020, pa se je zgodila polomijada…).

Naberem in do najbližje hiše, kjer pa mi povedo, da žal nimajo avta doma. Zato samo odložim vso robo v kot pod napušč in se s pohodno palico odpravim gor.

Žal si nisem dobro ogledal v zraku kje gre moja cesta gor (kar mi je megličavost rahlo onemogočala), zato moram kar nekaj časa v levo gor poševno čez pobočje, da končno pridem na asfalt in po njem do LCja.

Res sem res zadovoljen, da mi je ta “mejnik” uspelo doseči v tem življenju 🙂 …