Potem pa nervoza, saj Erzo pokliče, kaj je z Lijakom. Nič ne vem o kakšni akciji, vendar se hitro vse postavi na svoje mesto. Erzo skliče zbor na Vrhniki ob 12h, sam se dogovorim s Pirševim Alešem, ki me pobere pri mojem Hoferju in mimo Vrhnike do Unca, kjer naložimo še Mega (tu smo že v krasnem sončnem dnevu). Erzo vozi Jasno in Klemna ter Mojco in Milana.

Ker ni nobenega kombi prevoza, se zapeljemo kar gor na start in takoj začnemo postavljati, saj so prvi že v luftu in jadrajo okoli starta, hkrati se pa pojavlja koprena, ki že duši sonce in slabša prelep sončen dan. Občasno pihne lepo gor po pobočju.

Startam prvi od naših, za mano Aleš in potem še ostali. Najdlje čaka Mega, saj so na startu vedno slabši pogoji.

Najprej kar tonem, potem pa na V robu le najdem neko dviganje bolj zunaj. Pridruži se mi še Aleš in Erzo (in še kdo) in počasi naberemo nad greben. Ko se mi zazdi, da je tu preveč gužve, se odpeljem malo naprej po grebenu proti V, pa takoj padem v neko luknjo (-4 dol) in se raje vrnem nazaj okoli roba pod start, kjer še nekaj časa drajsam sem in tja, dokler dokončno ne zacurim in se odpeljem na pristanek.

Mojca je že pospravila.

Nekaj za mano pristane Gabor, ki je prišel za nami.

Mojca se odpravi peš gor po avto, ko pristane tudi Aleš.

Potem še Erzo.

Milan se je boril do konca in ni pristal na Modelarski, kot je povedal Erzo, ampak je v zaključnem glajdu odpeljal v Ozeljan.

Potem pristaneta še Jasna in Klemen.

Pa še Mega,

medtem ko modrujemo ob bivši restavraciji z drugimi padalci. Končno Aleš dobi prevoz za gor in (ob nadaljnjem modrovanju nas, čakajočih…) čez kar nekaj časa pride, da se lahko odpeljemo.

Erzov del odprave pa še kar nekaj časa čaka…