in seveda tudi danes megla do podna. Ampak, ko se vozim skozi Sostro, se že začne svetliti in v Kižlovki je 100% sonce, z modro luknjo nad dolinico (in belimi meglenimi obrobami). In čeprav je še kakšno stopinjo pod 0 in kolovoz lepo trdo zmrznjen in pod koraki hrešči trda trava (in tudi kakšna snežna flika), je pobočje obsijano in iz njega puhtijo pare po pobočju gor.

Ko na startu raztegnem Rook2, moram biti previden, saj je sonce naredilo že veliko mokrote. Ampak meglice se vlečejo po pobočju gor in čutim konstantno dihanje gor, zato se kar hrbtno vpnem. In, po ne vem koliko časa, potegnem hrbtno (čeprav je res šibko), spravim padalo lepo nad sebe in po obratu po dveh korakih speljem.

In me drži, drži, da stopim na tla šele na kolovozu, naprej od LCja.

Zdaj pa zares (no, kolikor bosta dopuščala inverzija na 500 in SV/močna burja na Primorskem). Z Milanom se hitro uskladiva za Zavrh, čeprav je LJU kotlina večinoma še s 100m megle po tleh. Pošljem zborni SMS in se počasi odpeljem proti Vrhniki.

Ob 13.30 pri Škorpijonu: še Berto, Dušan in Gracarjev Jože čakamo vedno zamujajočega Milana v megli. Zvemo pa medtem (ker nismo edini…), da je malo više že sonce in nekaj kasneje, da je zgornji del Borovnice proti Dražici viden do tal in tam cela dolina obsijana s soncem.

Dušan nas naloži in gor. V vasi kar močno potegne čez S, ko pa pridemo na start (sam sem danes “hiter”, saj imam spet le Rook2 s tangicami), pa piha od zadaj, po startu dol. Dva se že pripravljata (eden od njiju je Kurnikov Jurij) in čakata, da bo potegnilo vsaj malo tudi gor. Milan in Berto se tudi počasi pripravljata, ostali ostanemo zapakirani.

Potem je kar nekaj neuspešnih poskusov starta ob vsaki 0 ali rahli sapi gor, ob asistenci naših, saj se, v skorjasti sneg in mestoma led, štrikci neusmiljeno zatikajo. Prvi uspešno odleti Jurij in se zapelje do Petrola.

Tudi drugi, hiker, uspešno odleti. potem pa začne s poskusi Milan (in to hrbtno). Kakorkoli padalo uspešno potegne gor, je vedno ohlapno in ne zagrabi dovolj, da bi bilo varno odleteti. Vmes prihajka še Sušev Primož in med enim od Milanovih poskusov odleti s svojim robcem Griffinom…

Ko se sonce že spusti nizko na planoto, pa uspe tudi Milanu, ob navdušenih ovacijah prisotnih profesionalcev in civilnih obiskovalcev Zavrha. In se zmagoslavno zapelje v temo in hlad S pobočja.

Berto je medtem (pametno) odstopil, pospravil in vsi štirje odpešačimo nazaj v vas in dol do Škorpijona, kjer nas pričaka nasmejani Milan.