Celo noč je deževalo, zjutraj pa že ponehuje. Še malo počakam in v Kižlovko.

Vodostaj je že malo višji, kolovoz blaten in spodnji travniki močvirje. Ker ni nobenega vetra, Rook2 pa sem lepo presušil čez noč, vzamem raje coto Rook.

Ko ga na pobočju razgrinjam, se takoj navzame mokrote (je pa bil kdaj že v dosti bolj mokrem stanju). Počakam, da mi hladen zrak ne diha za vrat, potegnem na vso moč (z zaletom), vendar gre cota (pre)počasi gor, pa se ne ustavim na prelomu, da moram poskočiti (bravo jaz, že zmorem) še na kolovoz, kjer končno speljem. Začuda drži cota še malo mimo LCja.