Danes pa jasno jutro (niti sledu o megli, čeprav je tik nad tlemi konkretna inverzija). Ker se kar nekako ne zmorem dovolj zgodaj zmigati v Kižlovko, grem najprej na primarno terapijo, potem pa šele na sekundarno.

Sonček je že lepo segrel dolino (da je spet vsa blatna), ko hodim gor. Postavim na toplem sončku in se vpnem hrbtno. saj na trenutke lepo pihne gor.

V takem trenutku dvignem, se obrnem in lepo speljem. Čutim pa, da me ti sunki kar ustavljajo in zaguncajo, tako da stopim na tla še pred kolovozom.