Danes napovedanega veliko Z in tudi res ga tudi je (že po gričih naokoli LJU). Vendar je inverzija nizko nad tlemi, tako da si obetam lepe pogoje v Kižlovki. Ker moram najprej na primarno terapijo, se šele nekaj po 10h vračam na V LJU, ko pokliče Deluxov Boris, da je že na poti v Kižlovko. Hitro se doma prevekslam za sekundarno terapijo in še jaz tja.

Ko ustavim na kolovozu, je Boris že opravil 2 leta.

In ko vzamem robo in zakoračim čez (danes že blatne) travnike, pristane ob meni po tretjem skoku.

Na hitro se pozdraviva in gor na start.

Boris postavi bolj zadaj, na položnem in ker danes piha lepo gor po griču (na trenutke malo bolj in spet malo manj), se tudi sam prestavim više in vpnem hrbtno. Boris me počaka, vendar po prvem dvigu samo sesujem padalo, saj mi je po obratu preveč položno, oziroma vetra premalo.

Boris mi raztegne (res je luksuz, če je kdo zraven…), počakam, da se še Boris vpne za mano in v drugo mi hrbtni start uspe. Boris, ki zadevo snema, starta takoj za mano.

Štirje zaporedni skoki v enem dnevu (istega padalca) so gotovo “rekord” Kižlovke…

Še kar nekaj časa klepetava spodaj na sončku, preden se posloviva.

Ko se posloviva in sedem v LCja, ugotovim, da sem si danes sploh pozabil natakniti čelado ….