Danes pa obrne na JZ, ki bo čez dan vedno bolj jačal. In tudi danes spodaj močna inverzija do 700, od 1300 pa spet odličen gradient. Termika bo baje po SLO spet sekala do 3500, na Gorenjski skoraj do 4000…
V Kižlovki pa blažen mir. No, skoraj, saj na poti v dolinico srečam traktor lastnika “stare” lokacije, ki vozii s sinom iz dolinice hlodovino. Samo pomahamo si. Ustavim na kolovozu in gor.
Še peti zaporedni dan kičastih pogojev. Rahlo piha po griču gor. Padalo le na grobo raztegnem in poravnam štrikce. Potegnem hrbtno v res rahli sapici in po obratu stopim v zrak. In me privzdigne in visoko nad dolino (termiko je že čutiti) do kolovoza in čez.
Ko stlačim robo v LCja, pa se traktor vrača prazen za drugo rundo. Prijazno pokramljamo (?), potem pa me gazda seznani, da je lokacija do jeseni zaprta, saj je moja vzletna točka že čisto zguljena in bo tam zrasel le še plevel, če bom še naprej polagal plahto na tiste m2 (sploh v letošnji suši in ob pričakovanju prvega resnega dežja ta teden…). Torej se bom prestavil na “novo” lokacijo. Prav prijazno se poslovimo.
Potem pa poskušam koga zlobirati za zaresno letenje. Rad bi končno preizkusil nov (že več kot leto star) sedež, ki čaka na mojo dovoljšnjo zrehabilitiranost in lepe vremenske pogoje (da ne bom že ob prvem poletu drajsal po blatu…) in glede na napoved (in pričakovano prijaznost preizkusnega terena) me nekako vleče na Vremščico.
Ampak danes imajo vsi druge opravke (še največ zavrnitev je na račun spomladanskih kmečkih opravil: oranje, sajenje krompirja, čiščenje terena,…). Le Štusejev Dušan z navdušenjem (zaradi tridnevne abstinence in zabeleženih dolžinskih in višinskih rekordov zadnjih dni) potrdi srečanje na Uncu ob 14h.
Ko naju LC pritovori na vrh, drevesa ruva z 10/12,5 m/s. Malo pomodrujeva s prisotnim modelarjem, vendar (razen redkih vetrovnih lukenj) ni sprememb (v veliko veselje modelarja). Postaja na vrhu seveda ne dela, sicer se ne bi zastonj vozila sem. Prestaviva se na spodnji start, kjer pa dejansko piha malo manj, le 6-8/10,2. Ampak borovci naokoli zlovešče šumijo, pred tem sva bila na vrhu… in po nekaj časa stisnem rep med noge (čeprav je trava lepo suha, se ne bi rad pustil za prvič šlepati po njej, za sedež pa tudi še ne vem, kako se bo obnašal v zraku…). In se odpeljeva domov…