Danes pa končno brez dežja in v nasprotju z napovedjo (da bo oblačno) že lep sonček, ko se vozim v Kižlovko. Sondaža je zjutraj fantastična, pa me ne skrbi preveč, saj ni napovedanega kaj dosti splošnega vetra. Ampak vevški dimi so pa kar zelo položeni od V…

Še vedno nisem preveč nervozen, tudi ko že nosim (preko noči šušteče posušen) Rook 2 gor proti startu. Grem pa od spredaj, saj občasno pihne od hriba dol. Ko pridem gor na kolovoz pod staro lokacijo čutim, da občasno močneje pihne dol, zato podaljšam naprej na novo lokacijo (kar je tudi v skladu z dogovorom 🙂 ).

Postavim, počakam, da pride cikel od spredaj (čisto rahlo) in zalaufam in laufam s padalom do konca travnika in me ne zagrabi, zato prekinem. Spet gor in ponovno postavljanje. Sedaj občasno močno butne gor, vendar kljub več poskusom ne uspem startati.

Prestavim se na staro lokacijo in ob svaljkanju padala od zadaj, vpenjanju in izpenjanju in mešanju vetra od vseh strani, po nekaj neuspešnih poskusih (hrbtno in naprej) spet odkorakam na novo lokacijo. Sedaj čakam, da res dobim začetek cikla na gor in zlaufam in čeprav padalo tudi sedaj gre dokaj lepo gor (kot v glavnem vedno danes), me vleče močno v levo in ne zagrabi in pridem celo do preloma nad lovsko opazovalnico, ko moram na silo prekiniti. Nič ne razumem.

Nazaj gor grem v smeri stare lokacije in postavim. Že n-tič preverim štrikce, ali so kaj zavozlani, pa nič ne najdem. Sedaj mi tu ne svaljka več padala od zadaj (in se celo malo umiri), kar izkoristim in potegnem naprej, laufam do roba in čez in speljem. Pa me kar tlači dol in močno vleče v levo (ali pa mogoče to veter pihne z desne čez pobočje dol ?) in že vidim, da me bo odneslo na preorano polje in na silo zabremzam. Pa mi Rooka2 vseeno odnese na preorano blato in me cukne ravno toliko, da sedem direkt v lužo travnatega močvirja…

Hočem objaviti končni odlet, pa mi za oba: FM in FM4 javi “error in igc file” in noče objaviti !!! (No, kasneje mi doma le uspe ščarati in objaviti ta skokec…)

Naberem in do LCja kjer blatno padalo razprostrem po kolikor toliko (delno) posušenih flikah trave.

Čeprav je vse to dogajanje trajalo dobri 2 uri, mi leta tukaj ni uspelo objaviti. Ker je Rook2 od vsega tega onegavljenja po mokri travi, blatnih krtinah in na koncu še po blatu zoranega polja, kar precej vlažen, ga pustim razprostrtega na soncu, vzamem iz LCja hribovski M24 in še enkrat gor.

Grem kar na staro lokacijo in ga le na na pol razprostrem. Ker so sunki gor občasno kar močni (pa tudi iz nasprotne smeri po hribu dol), se vpnem kar hrbtno, počakam, da butne gor in ga napihnem v trenutku (res se pozna razlika v lahnosti materiala), po obratu pa potisnem naprej. Odnaša me v levo vse do preloma, kjer speljem. Bolje me drži, kot prej, čeprav me tudi sedaj (po zavoju v desno) poriva v levo in tlači dol…