Po primarni terapiji v Kižlovko čimprej, saj je za popoldne napovedano poslabšanje s plohami (in ohladitvijo – kar pa ni problem). Ker je spodaj precejšnja inverzija po jutranji sondaži, se ne sekiram preveč zaradi pozne ure. In res so dimi lepo pokonci, v dolinici pa že vse pregreto (in posušeno) od dopoldanskega sonca.

Po levi gor na novo lokacijo. Ciklično diha gor in ko raztegnem, se vpnem hrbtno (kot mi je že rutina zadnje dni 🙂 🙂 ) in počakam na naslednji cikel.

Potegnem, po treh korakih me že drži in na prelomu ostro desno ob pobočju, da me res še malo dvigne in odnese do kolovza.

Potem najprej še gruntam o resnem letenju (novi zic me vleče na Strmco, medtem ko ekipa ravno še ujame današnjo ponovitev Korena…), pa me slabo vreme prehiti…