Danes je napovedanega nekaj manj vetra, pa bolj V smeri. In se že navsezgodaj eni dogovarjajo za Smuk (eni pa že včeraj, ampak na Telegramu je tišina…). Mene pokliče Uki, če me zanima iti z njim, pa me preveč ne vleče (še ni prave samozavesti za dolge ravninske lete – sploh po tistem spominskem mrku zadnjič…) in se izgovorim, da bi šel samo, če imamo šoferja = rešeno zemeljsko logistiko. In da moram najprej v Kižlovko.

V dolinici že sonce suši jutranjo mokroto. Ker je inverzija do 600 je tudi dokaj mirno (čeprav so vevški dimi bili rahlo položeni od V). Na poti gor na novo lokacijo po desni strani si kljub močnemu soncu še lepo umijem čevlje.

Postavim v rahlem dihanju sape po bregu gor. Intervali gor so kar dolgi (čeprav res šibki), tako da se hrbtno vpnem, počakam na naslednjega, lepo dvignem in po obratu takoj speljem. Nad prelomom ostro desno in v rahlem dviganju ob pobočju mimo polja in čez travnik do kolovoza.