Spet sem danes malo kasneje v Kižlovki, ko sonce že pošteno ogreje dolino in kar nekaj vetra vleče po dolini dol. Na začetku doline se mi s traktorjem še umakne domačin Matija, ki je ravno končal oglede za košnjo; parkiram na koncu polja na stranskem kraku in mimo lovske opazovalnice po desni gor. Občasno pihne močneje gor, ni pa nič pretiranega kljub pozni uri in idealni jutranji sondaži od podna gor do 1400 (generalni veter je danes obrnil na JV).

Postavim in počakam, da nekako pogruntam cikle. Ko naslednjič pihne gor, potegnem, lepo dvignem, veter me takoj dvigne in spet spusti, da vseeno še kar nekaj dodatnih korakov polaufam. Pred prelomom sem dokončno v zraku, da me malo dvigne in spet spusti in na koncu polja z močnim vetrom v hrbet tik nad tlemi spet dvigne in odnese sunkovito v levo, kjer stopim na tla.