Danes se breskrbno zapeljem v Kižlovko še malo kasneje (da sonček posuši roso v džungli). Sondaža nad tlemi slaba z rahlo inverzijo, dimi pokonci, zastavice le rahlo mahedrajo, torej bom tole odskočil 1, 2, 3.

Tudi ko hodim gor, nobenega posebnega vetra, le vlažno zatohla vročina pritiska, da sem že po nekaj korakih premočen (ampak tokrat ne od rosne trave). Na Novi lokacijo postavim in se hrbtno vpnem, saj občasno dahne gor.

Potegnem in lepo dvignem, pa mi padalo kar zveriži poševno v desno in prekinem. V drugo ga spet lepo dvignem hrbtno in me po obratu po nekaj korakih dvigne, pa spet spusti na tla, tik pred prelomom pa porine padalo od zadaj, da kar pade v travo pred mene. Tretji poteg (spet hrbtno), lepo dvignjeno padalo, ki pa ga po obratu zveriži v nasprotno stran, kot prvič, zato spet prekinem. Vidim, da po nekaj štartnih korakih stran izpod gozda piha po pobočju dol. Dovolj imam poskusov tukaj in se prestavim na Staro lokacijo.

Tu spet malo vetra, vendar (ker sem na bolj izpostavljenem delu travnika) dosti bolj izrazito pihne rahlo zdaj z ene, potem z druge strani, večinoma pa od zadaj dol.

Tudi tu naredim (ob dihanju po pobočju gor) tri neuspešne hrbtne dvige s prekinitvami, da v četrto odlaufam naprej in se vržem čez rob. Močno me spusti, potem rahlo dvigne in z vetrom (konkretnim v hrbet) odloži v džunglo na koncu koruznega polja.

Tako kratek pa že dolgo nisem bil…

Toliko o brezskrbnosti na začetku…