Ob normalni uri v Kižlovko, da sonce že malo termike naredi (na 500 rahla inverzija, naprej žagasta sondaža v višave, veter zjutraj JV, kasneje napovedan bolj JZ,Z smeri, sploh kasneje, više gori SZ).

Travniki okoli koruznega polja sveže pokošeni, seno v začetni fazi sušenja. Podrti snopi tudi po spodnjem delu strmine na izteku, kjer bi se lahko nahajala moja pohodna palica (sedaj kvečejmu še ostanki…). Zgornji del strmine in Nova lpkacija pa še vedno džungla.

Je pa sam kolovoz po desni strani pokošen skoraj do vrha, tako da je pravi užitek po dolgem času hoditi gor (no, kar se tiče prebijanja skozi visoko travo; po vročem soncu je še vedno enako naporno…). Na Novi nič vetra, zato pa na Stari močnejši sunki gor, pa tudi dol.

Postavim, se hrbtno vpnem in prva dviga neuspešno zaključim.

Pri tretjem čakam, da res lepo začutim hlad v tilnik. Po lepem dvigu in obratu me po dveh korakih dvigne, na prelomu prav butne v višino in visoko nad mlado koruzo in sušečimi snopi obeh lastniških parcel proti kolovozu, pred katerim pa me spusti na tla, kot da sem padel v zračno luknjo.