Danes pa se v Kižlovko peljem s cmokom v grlu. Že od jutra namreč močno piha in napovedano je samo še jačanje JZ vetra. Ob tem še jutranja sondaža nima nobenih kljuk spodaj.

Ko se spravljam iz LCja pa je tu bistveno bolj mirno (kot zunaj doline), z občasnimi močnimi sunki vetra po dolini gor, ko (še nepokošene) trave po pobočju kar zavalovijo.

Ko hodim gor, pa gozdovi po pobočjih doline ves čas na polno šumijo. Ker piha z desne se na Novi lokaciji zadržim samo za moment in nadaljujem na Staro.

Padalo odložim kar v kepi in se vpnem hrbtno. Na sunkih vetra ga takoj razprem v zidek in krotim z D-linijami. Močni sunki so kratki, potem veter upade do “skoraj” normale preden naslednjič butne. Takoj po močnem sunku dvignem padalo samo s srednjima štrikcema , postavi se malo postrani nad mano, po obratu pa me vzame s tal. Do preloma vleče gor in potem me še močneje butne gor (ne vem, če sem že bil tako visoko nad dolino) in le počasi guncajoče naprej. S komandami moram to guncanje kar pošteno krotiti, da si končno oddahnem, ko stopim na tla še malo čez kolovoz.

Potem pa še poflikam odprtino na padalu, ki sem jo opazil včeraj (ki pa deluje bolj preglodana odprtina, kot raztrganina – kobilice ??). Še malo groundhandlanja preden zbašem padalo v LCja in v naslednje neuspešno iskanje palice po strmem (nepokošenem pobočju).

Iskanje prekinem, ko pride lastnik spodnje parcele obračat seno in kositi zgoraj Novo lokacijo. Obvestim ga o možni oviri pri košenju strmine, pa se ne sekira preveč, saj bo strmina prišla na vrsto šele čez nekaj dni z ročno kosilnico…