Zjutraj se obiram, saj je vse pokrito in brez sonca, potem pa na radarski sliki zagledam, da je tik ob LJU velika celica, ki pokriva že vso Notranjsko in Dolenjsko.

Hitro v Kižlovko ob rahlem rosenju po šipah, pa tudi majhni plohici v Sostrem. Ko ustavim na kolovozu (in pozdravim mimoidočega domačina s psom na sprehodu), je trava sprva čisto mokra, na poti gor pa prah, ko pridem pod krošnje dreves.

Ustavim se (z leve) na Stari lokaciji in upam, da ne bo začelo deževati. Kljub brezveterju se vpnem hrbtno, počakam na hlad na vratu (ampak to niti sapica ni) in potegnem. Po šolskem dvigu in obratu še potisnem gurtne malo naprej in obremenim in speljem. In se kar nekaj nad koruzo zapeljem do kolovoza in malo čez.

Nabrano padalo je dokaj vlažno…