No, ker je bil včeraj slavnostni VELIKI DAN, sem razmišljal, če bi danes sploh še šel v Kižlovko. Če sem čisto natančen, sem ob hitrem premisleku ugotovil, da je bil VELIKI DAN v resnici predvčerajšnjim, saj sem začel neprekinjeno serijo tukaj 26.02.2021 in moram vključiti tudi ta začetni dan (oziroma končni, v katerem sem opravil 600 vsakodnevni skok – ah, to računstvo…).

Ampak zjutraj ni dileme. Sploh ker ni megle (ni pa tudi nobene inverzije do 1200, dako, da si obetam bolj živahne pogoje…).

Visoka 100% pokritost in v dolinici piha od vseh koncev, ko hodim gor. Brez najmanjše mokrote, nobene rose. In ko poprasto posušeno padalo razgrnem na Stari, se sploh ne navlaži ! Mi ga pa zato vetrič rahlo posvaljka dol, ko se mu zazdi, da je na vrsti od zadaj, po hribu dol.

Ker sem hrbtno vpet in pripravljen, čakam kar dolgo, da pogruntam, kdaj bo interval gor. In takrat potegnem in odletim po šolsko, vendar me nad dolino močno spusti, da komaj pridem (s konkretnim vetrom v hrbet) do kolovoza, kjer sesujem padalo (da ne tacam trave naokoli 🙂 ).

Evo, danes je Kižlovka za dobro vago 🙂 .