Danes je zopet inverzija od podna do 800m in močan JZ čez vso SLO. Zaradi primarne terapije grem na teren spet bolj pozno. Vse je 100% pokrito, ko se peljem proti Kižlovki. In (za razliko od čudeža posušene trave včeraj) spet mokrota / rosa še ob 12h.

Parkiram na koncu polja, kot zadnje dni in direkt gor po pobočju na Staro. Ob postavljanju se padalo rahlo navlaži, vendar ni kritično. Občasno le rahlo dahne po pobočju gor, čeprav je višje v pobočjih kar slišati nekaj šumenja (predvsem pa občasno z neba prileti jesensko listje, ki ga nekje zgoraj odpihava veter).

Spet moram malo pačakati, da začutim sapo v tilnik. Ko potegnem, po obratu lepo odletim in me kar drži, nad poljem pa celo nekaj dvigne in nese daleč, daleč celo čez kolovoz, tako da se mi padalo zatakne v veje prvih dreves gozda proti koncu spodnjega travnika, ko ga sesuvam na tla.

Definitivno najbolj oddaljena točka od starta odkar skačem tukaj – rekord starta 🙂 .

Najlepši zaključek serije KIžlovka 600+ s 3-mi dodatnimi skoki za dobro mero čez 600 🙂 🙂 .

Na poti iz doline pa me ob potoku na vrtu pozdravi še lep grmiček rož 🙂 .