Do sredine SLO OD Z in J vse pokrito (na Primorskem megla do podna, inverzija na 850, ob Z, JZ višje, spodaj pa kar meša sem in tja in malo vetra). Nekateri najdejo sonce na koncu Gorenjske, drugi najdejo luknje v megli, večina pa V od Trojan, kjer je šajba in modro nebo.

Z Milanom čakava uro za Slevico, da se malo spuca, pa se noče. Erzo v lastni režiji odbezlja malo prej, saj ga na obrate spravi rosenje na Vrhniki.

Ko se dobiva z Milanom pri ŠPH, ni nobenega rosenja. Postaja javlja 2/5,5 JZ, vendar spodaj ni nobenega vetra. Presedem k njemu, saj še ni odločen, katero padalo bo danes oralo za po ozračju km…

Zaradi novega režima greva najprej pogledati na Slevico, kjer je brezveterje s tendenco gor (pravi Milan po ogledu). Zapeljeva se dol po kolovozu in res ob visenju klobase občasno rahlo dahne gor. Ker sem že v tangicah, hitro razgrnem padalo, ki mi ga Milan še malo očisti šavja (suhe tečne rože…). Ko sem pripravljen, pa spet diha dol 🙁 .

Malo še počakam/va in v rahli tendenci gor hrbtno potegnem in odlaufam kot nor – do roba – in speljem.

Spredaj me spušča, pred prelomom in drevesno mejo pa butne gor (očitno sva bila ves čas v zaveterju gozda in pobočja). Desno ob pobočju me Z, JZ ustavlja, vendar rinem naprej proti Korenu, dokler me ne začne močneje spuščati. Potem pa nazaj in ven do ŠPH in v velikem loku na pristanek.

Milan se po startu bori za prevlado km in rine pod Koreno, kar pa ga stane vso višino in mora na povratku proti Horjulu ves nizek pristati na Gaborjevem parkplacu, da se izogne nepričakovanim drotom (ob dodatnem majhnem škrabanju po šavju…).

Naložim ga na asfaltu v LCja in gor po njegov avto.