Pošteno že pogrešam letenje, zato se danes pripravljam za akcijo. Ker Erzo ni rešil svoje 1 km+ serije ob jutranjem svitu, se hitro dogovoriva za akcijo na Korenu ob 11.50 pri ŠPH (itak je že bil v nizkem štartu).

Že med vožnjo proti Dobrovi pa postaja naraste na 10+. Ko pridem do ŠPH, tu na parkingu kar občutno piha, da zastave kar trzajo. Ampak veter zgoraj pa spodbudno upade, kar spravi tudi Milana na obrate in se kmalu pojavi z avtom ob meni pred ŠPH – ravno, ko veter spet butne čez 10. Ekipa iz Vrhnike (Erzo, Primož in Dule) med vožnjo sem obrne, odpelje nazaj proti Ligojni in potem Erzo išče novo lokacijo za svojo misijo. Z Milanom se tudi posloviva in odpeljem nazaj proti LJU.

Med vožnjo testiram referenčni telefon, ki se do LJU obnaša podobno, kot moj, s katerim imam težave. Ker sem vseeno potreben vsaj skokca in ker je Kižlovka prava referenčna točka za primerjanje telefona/signala, zapeljem tja (po dolgem času…).

V dolini menjavam SIMko in primerjam oba telefona in se mi ne zdi bistvene razlike. Potem se vtaknem v tangice in odpešačim (brez pohodne palice, prosim 🙂 ) gor, celo kar direkt po strmini.

Startna lokacija (Stara) je še bolj razrita (očitnio merjasci žurirajo, ker mene ni več tukaj), ko raztegujem Rooka. Vetra nič (glede na malo prej v Horjulu – idealno). Potegnem hrbtno, ko čutim tendenco v vrat lepo speljem (opazim, da sem brez čelade !!) in se zapeljem do kolovoza ob katerem začofotam po močvirju.

Erzo pa je seveda potem rešil serijo na Lijaku