Enotedensko abstinenco se mi že pošteno pozna in šel bi nekam zares leteti. Pa pogledam cestne razmere in gužvo in… se zapeljem samo še v Kižlovko (nobenih zastojev vmes).

Po deževju zadnjih dni vodostaj temu primeren in na travniku močvirje, kot se spodobi. Odčofotam gor. Kot na poti do sem, tudi tu nobene gužve 🙂 .

Raztegnem coto v sončku po (še) rahlo mokri travi. Lepo piha gor. Potegnem, cota skoči gor in po obratu speljem, da me nabije termika gor, pa dol in ko mislim, da sem že na tleh, zafleram proti kolovozu tik nad močvirjem.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije