Ko po terapiji cincam, kam bi šel, me odreši Jean, ki povabi na Strmco – čimprej, preden bo premočno… In sem za in se kar se da hitro zbašem od doma (in pozabim Maestra …), da med vožnjo le po telefonu obvestim nekaj nezainteresiranih (nekateri so preveč zmatrani od lovorik preteklega dne, drugim se ne da, kakšen samotar je že zgodaj na Lijaku; nekateri pa morajo celo biti še v službi ob 11h !!!).

Na pristanku me pričaka Jean z Misty in gor, saj se mudi, ker veter neusmiljeno narašča. Jean kar zagrabi mojo robo in jo odnese na start, še preden se jaz dobro razhodim… In res piha.

Sunki tudi okoli 10, čeprav menda postaja na Petriču v naraščanju javlja šele 8. Jean priganja in mi postavi padalo, še preden se zbašem v zic. Potem pa čakam(va), da za trenutek upade, da potegnem in – v prvo speljem.

Samo lifta gor in počasi naprej. Počasi v močnem vetru do Petriča in počez na višini malo čez 1000 nazaj mimo Lipovca do konca Špilnika. Po obratu gre nazaj 50+. Spet do roba Petriča in do Špilnika in ker lepo drži, še kar naprej nad Studeno. Tu gre dol in obrnem in se zapeljem nazaj nad ravnico Strmce. Niže doli okoli vasice pa razgonjeno in rotorji, da kar lovim padalo – in pristanem na uradnem.

Zoranov let

Za Jeana se mi je v prvi rundi zdelo, da bo za Špilnikom scuril, pa se mladenič ni pustil in zdaj visi v višavah nad dolino. Še kar nekaj časa ga vidim, ko rine proti Studenu in potem ga ne vidim, ga pa še dolgo čakam, da se javi s Planinskega polja.

Jeanov let

Z njegovim avtom po njega in nazaj na Strmco, kjer naju vsa vesela pričaka Misty. In LC…