Za danes bo nekaj manj JZ, pa še vedno možnost kakšnih ploh tu in tam po SLO. AMojca je navijala za ponovitev treninga hrbtnega starta na Kaštelirju in sam sem bil takoj za uživaški dan v Istri, kjer bo vseeno nekaj manj vetra kot v osrednji SLO. Še Mega in Škobernetov Tomaž sta zraven in smo zmenjeni.

Ko se zjutraj odpeljemo izpred mojega Hoferja okoli 11h, se že začne modro jutranje nebo hitro pokrivati. V LCja naložimo na Uncu še Mega in do KP in čez Šmarje na Istarski Y (po naše = Istrski Y) in gasa na Kaštelir.

Na S proti Buzetu so tudi že nakuhane baze (ne samo lepe bele), veter pa je tudi že kar močan (čeprav postaja izza vogala pravi 6/8 JZ, je na startu več). Pozdravimo se z Rabičevim Jožetom in njegovimi kompanjoni. Jože je prišel na prvi poskusni let po 1 letu (?!) odkar je prišel iz bolnice.

Od naših prvi postavi Mega in se spravi v zrak. Mojca in Tomaž groundhandlata, jaz na pol postavim. Mega občasno pride v našo bližino in poroča, da je v zraku kar živahno (še 1, 2 tujca v zraku to tudi potrjujeta s svojimi manevri…). Kar nekaj časa se matra, da pristane (toplanda).

Megov let

Potem Tomaž in AMojca še grounhandlata, sam se pa tudi počasi pripravim. In se kar nekaj časa kuham na startu, saj so sunki kar močni in nič ne pojenjajo. Končno imam čakanja dovolj in v nekem trenutku (baje se malce umiri…) speljem.

V zraku je občutiti res kar nekaj razmetavanja in v začetku se kar borim, saj zunaj curim, bliže pobočju pa razmetava v ozkih dviganjih in butanjih. Ob Megovi radijski asistenci se le spajsam nad štart in potem celo precej naberem nad njiim (čez 300). Še nekaj časa drajsam in vrtim in nabiram,… da potem lepo toplandam (=topli dingo je spet pod streho 🙂 ).

Zoranov let

Malo počakam vpet na startu, da AMojca spet pride groundhandlati iz sence, medtem pa tudi Tomaž odleti in zajadra naokoli. Nekaj časa lepo jadra, občasno tudi bolj zunaj, potem daleč zunaj zgubi višino in se na povratku še poskuša rešiti, da na koncu pristane spodaj na “uradnem” ob cestici.

Potem odleti tudi AMojca in nekaj za njo še jaz in za nekaj časa zajadrava skupaj. Ker sem jo oviral in je morala paziti, da se me izogiba sem “gotovo kriv”, da je morala (pre)kmalu pristati.

Mojčin let

Sedaj je že manj vetra kot prej in kar bolj se moram pomatrati, da ne scurim (pa tudi takih višin ne dobim več). Vmes tudi Mega odleti še drugič in nekaj časa jadrava celo skupaj.

Megov 2.let

Skoraj uro jadram, nekajkrat skoraj scurim, da se na koncu le uspem spajsati nad start, da lahko toplandam.

Tomaž in AMojca sta že drugo rundo v zraku in med mojim pospravljanjem gre Mega v ponovno avto reševanje (AMojce, saj je Tomaž že sam pripešačil na start in postavlja še za tretjo rundo).

Mojčin 2.let

AMojco pa Mega kar v oblečenm sedežu pripelje gor, da hitro zopet postavi in odleti. Tomaž po nekaj jadranja toplanda.

AMojco pa poberemo, ko se vsi zgoraj pospravimo in zapeljemo dol.

Potem pa po blatnih kolovozih čez dolino (vmes srečamo domačina, ki se je z avtom zataknil v blatu – že prihajajo njegovi reševalci…) na drugo stran Mirne in gor do prve vasice (to niso Srbani skozi katere se peljemo brez uspešne identifikacije prehrambenega objekta), kjer najdemo odprto restavracijo in se v veselem vzdušju lahko še zaključno podružimo ob pijači in jedači 🙂 .