240609 Strmca, Vremščica in Brestovica P4093 17:07:13

Kot pravijo ima hudič mlade… in nadaljevanje tega vikenda to dokazuje…

Amojca se je že včeraj prijavila za nedeljsko letenje in ker je bilo čez SLO napovedano veliko JZ z malo možnosti padavin, sem nekako videl Brestovico kot oddaljeno, vendar dokaj sigurno rešitev.

Pa zjutraj nekaj poi 8h pokliče Mojca, da z Duletom že vozita proti Strmci, saj Erzo že veselo jadra in da je treba pohiteti, ker bo kmalu pojačalo… Obvestim AMojco, ki je takoj za akcijo. Nekaj po 9.15 se naloži pri mojem Hoferju v LCja in mimo Vrhnike, kjer po Googlu ugotoviva, da je cesta med Logatcem in Uncem zablokirana in se zastoj še nevarno daljša. Odvijeva ven v Logatec (kao na staro cesto), pa je od drugega krožišča naprej stoječa kolona (ne veva zakaj…).

Jaz ves pameten vem za bližnjico – makadam čez Ženček. In ko padeva na drugi strani griča proti stari cesti iz Logatca proti Kalcam – zapora, saj mimo vozijo kolesarji Franja !!!??? (tako je, če se človek ukvarja samo z letenjem in ne ve, kaj se v svetu še sicer dogaja…).

Obrnem in nazaj čez Ženček do prvega rondoja in desno po stari cesti proti Rakeku… kjer vse stoji, saj je Google čakajoče turiste z AC preusmeril na to “bližnjico” do Unca. Po polžje do Laz, kjer zadihava na (skoraj) prazno cesto čez Planinsko polje.

Pozvoni telefon in Mojca 100m levo od naju na pokošenem travniku nabira padalo po prelepem jutranjem letu.

Mojčin let

Rinfuzo zbaše robo v LCja in z nama naprej na Strmco na start (kjer ob parkiranih avtih nabira padalo Erzo po toplem dingu) in še gor na pravkar pokošeno (in delno pograbljano) startno mesto. Eni so sicer še v zraku, eni na Planinskem polju, eni grabljajo pokošeno travo…

Ko se (po najini več kot debeli uri zamude) spravimo iz LCja, Mojca ugotovi, da bistveno bolj piha, kot je ob njenem startu debelo uro nazaj (6/8 v naraščanju…). AMojca pa ugotovi, da je to zanjo absolutno premočno in ker je danes njen dan, predlagam podaljšek proti Brestovici .

Ko sva mimo Razdrtega, ugotoviva, da je na Vremščici veter idealen (3/6), zato na Senožečah ven in gor na Vremščico. Lep sonček, šibek veter, lepi razgledi, skratka prečudovito… (mogoče idilo malo kvarijo nekatere temne gmotice proti Slavniku in zadaj proti Vipavski…). Edina resna napaka pa je, da ta idealen vetrič piha od J, JV, kar pomeni, da je tudi pravokotno na pobočje…

Že med vožnjo gor sva se z AMojco dogovorila, da gre ona v luft, če bo preveč nežno za jadrati in pridem jaz na letališče po njo, potem pa še enkrat gor, na ponovitev… Hitro ji pomagam postaviti (zaprt zic in 5l balasta, da ne bo kakšnega presenečenja, če bo veter pojačal). Po nekaj poskusnih dvigih pravokotno na pobočje … skoraj odleti… (po skoraj uspešnem odletu stopi na tla 50m nižje).

Vsa prepotena komaj prinese sebe, svoj oklep, padalo, čelado v roki in 5kg balast spet nazaj gor, kjer ji ponovno razgrnem. Ko si malo oddahne, znova potegne lepo hrbtno (sedaj piha samo še pravokotno na pobočje…) in spelje. Ker jo kar spušča (veter obteka pobočje z leve), se zapelje ven v odnašanju v desno in proti letališču. Vmes dobi nekaj dviganja, ko pa se obrne bolj na levo v veter, jo spušča praktično po liftu dol. Počakam, da pristane nekje na 1/3 glavnega travnika pred pisto.

Mojčin let

V LCja in dol po njo. Med potjo ji naročim, naj ne zlaga opreme, ampak jo bo samo rinfuzo naložila v LCja, da greva gor na ponovitev, ali naprej na Brestovico…

Ko pripeljem dol, je padalo v senci pod drevjem ob kolovozu, AMojca pa hodi po visoki travi nazaj proti sredini travnika po ostalo opremo, ki je tam nekje sredi širjav visoke trave (po tel.pove, da ji je bilo vse skupaj – z balastom vred – pretežko prenašati naenkrat in se je odločila za 2 etapi…).

Čakam in čakam, AMojca pa hodi sem in tja po travniku in … v visoki travi … išče svoj ogromen zic in ostalo opremo !!!??? Po telefonu (na srečo – ali pa na nesrečo?! – telefona ni pustila v zicu…) ugotoviva, da po pristanku ni takoj objavila leta in da ni bila na LiveTrackingu (zakaj že jaz nonstop težim s tem ?! res da še nisem iskal sedeža, smo pa že tako našli rokavice, izgubljeni kontejner od rezerve, pa tudi Erzov telefon sredi širnih gozdov…), torej lokacijsko iskanje odpade. Postajo pa je pridno ugasnila takoj po pristanku (da se špara baterija), tako da tudi morebitno zasilno zvočno iskanje ni možno. AMojca sicer trdi, da hodi po svoji sledi skozi visoko travo, vendar je takih sledi kar nekaj (kot so jih pač naredile njene predhodnice srne…).

No, po nekaj takih sledeh se ji pridružim v iskanju še sam. Na ne bova tavala kot srne, določiva 10m razmik in paralelno v strelcih (no, sva žal le dva strelca) od kolovoza pravokotno gaziva skozi travo na drugo stran in z ustreznim paralelnim premikom od druge strani nazaj (v ocenjenem področju, kjer se nama obema zdi, da je bil pristanek). Vročina je neusmiljena, z naju teče, sonce prbija na polno (saj je vendar sredi dneva in je sonce v zenitu), vsa sva že pokrita s semeni trav skozi katere rijeva, … da svoje gibalne oviranosti starejšega občana sploh ne omenjam 🙂 .

Po cca 1h tega česanja sva mogoče obdelala 200m pas (travnik je res širok… do piste pa je še neskončno daleč… na srečo pa sva oba prepričana (?!), da je bil pristanek v tem delu travnika…). Ko sva že čisto omotična od vročine, začne tuliti alarm v LCju (pri odprtih oknih pač letajo razne bitja skozi in alarm mora opraviti svoje delo…). Ker je zame LC predaleč stran, gre AMojca izklopiti tulečega hudiča, ob mojem naročilu, naj spleza na vrh LCja in s strehe skenira vidno področje, kar tudi urno naredi.

Vmes pokličem domačina Silovega Rajka, ga obvestim o situaciji in ga pobaram, kaj meni o tem, da bi pod a) z LCjem kruzal sistematično sem in tja po visoki (žal nepokošeni) travi, AMojca pa, stoječa na strehi, skenira okolico; pod b) da pripelje svojega psa stezosledca, ki mu damo nekaj AMojčine oprave za referenco in potem on pokaže svoje znanje.

Rajko pove, da varianta a) ni priporočljiva, ker travnik ni v lasti njihove agrarne skupnosti in je to področje sicer resda v lasti MORSa, ki trave ne kosi, bi pa pristojni/prisotni v stavbi letališča najbrž hitro poklicali na pomoč ustrezne organe (pa ne za iskanje AMojčiunega zica). Pod b) pa stvar ni izvedljiva, ker je njegov stezosledec na pomembnem tekmovanju v tujini, kjer pravkar prejema visoke nagrade in priznanja za svoje sposobnosti… In bo raje on sam prišel na pomoč kot tretji strelec (iščemo namreč v strelcih…).

AMojca se v tej fazi počitka spomni, da bi bilo dobro spraviti samevajoče padalo izpod drevesa v LCja in zato se prestaviva na spodnji del travnika, kjer trenutno njeno padalo še sameva. Stlačiva ga v LCja, medtem pride Rajko in sedaj od tega konca nadaljujemo prečesavanje… in po nekaj minutah AMojca v svojem koridorju zagleda iskane kose opreme (celotno iskanje je trajalo slabe 2h) !!!!

Neizmerno veselje ustavlja ubijajoče sonce, zato se zahvaliva Rajku in odbrziva proti Brestovici. Popolna zapora dovoznega kraka AC po Fernetičih proti Benetkam in ustrezen daljši obvoz po lokalnih cestah mimo Opčin in Sv.Križa do Sesljana ob vseh dosedanjih dogodkih ne poveča pomembno zamude prihoda na start, saj pripeljeva gor na Brestovico še pred prvimi večernimi poročili, ravno ko naredi toplega dinga Gorazd po skoraj uri jadranja.

Gorazdov let

Z njegovim pristankom pa tudi ugasne veter (temno nebo – ploha gre mimo bolj proti SZ čez Gorico, tu je le nekaj kapelj, ni ovira). AMojca postavi in ujame še zadnje dihljaje vetra z leve strani.

Mojčin let

Meni pa že piha rahlo od zadaj dol. Vendar sem v tangicah z včeraj uspešno razpletenim Rook2 in sem dovolj poskočen, da uspem odleteti v dolino.

Zoranov let

Ker se je Gorazdu mudilo, nama Mauro odrešilno pripelje LCja v dolino.

In potem se večjemu zastoju na AC proti LJU izogneva z zaključnim druženjem v AvioPubu in obvozu po lokalnih cestah do Brezovice…

Leave a Reply