Zjutraj v LJ rahlo sneži in piha in kaže, da danes ne bo nič.
Vsake toliko časa pogledam, kaj pravijo postaje in kamere severno od LJ. Južno je na Aladinu vse rdeče. Erzo pokliče vmes, da preveri, če nisem že kam ušel. Manca je bila včeraj za, danes pa ji je premrzlo, prevetrovno in presnežno. Preverim, če ima Sandi kakšne informacije s terena (če ima mogoče tečaj, saj razmere niso tako slabe 🙂 ) pa ga dobim, ravno ko gresta z Vlasto na Lovrenca in pove, da rahlo sneži, veter pa je šibek. Ko v LJ še rahlo posije sonček skozi meglice, sem odločen, da grem. Sandi je medtem pristal in javil, da sneženje ni bila ovira, da pa je malo hladno. Pokličem Matejo, če si vzame pavzo med “službo” in res je za.
Malo čez 14h jo poberem in odločiva se za Povlje, kjer bo gotovo dovolj mirno. Med vožnjo ugotoviva, da je tudi na Gozdu mirno (2/4), pa tudi na Ambrožu ni tistega vetra (1,4/3,7), ki divja više zgoraj. Kljub temu se drživa prvotne odločitve in zapeljeva na Povlje. Ko se peljeva proti startu, se sneženje krepi in ko parkirava, je sneženje kar upoštevanja vredno. Mateja se odloči, da v takem ne bo letela, mene pa mika in skupaj se odpraviva na travnik.
Mateja mi pomaga postaviti in v brezveterju in sneženju potegnem in odletim. V zraku je popolnoma mirno, vidljivost je rahlo zmanjšana zaradi sneženja, vendar ni problematična. Sem nižje nad drevesi kot pri prejšnjih letih, vendar lepo drži in pripeljem se na pristanek tako daleč, kot zadnjič.
Zoranov let
Medtem, ko pospravim, je Mateja z avtom že pri meni.
Odpeljeva se na Ambroža, da bi odletela še Mateja (do Kranja prej ni popolnoma nič snežilo in upava, da bo tudi na Ambrožu tako), veter je idealen, ampak ko se zapeljeva za Grajca, tudi tu snežinke padajo vedno močneje. Na Ambrožarju je veter sicer res idealen, sneži pa kot prej na Povljah. Vidljivost je zaradi megličavosti in sneženja tako zmanjšana, da se ne vidi niti do Grajca in Mateja se ponovno odloči, da ji ni treba…