Prazniki, zemeljske obveznosti, slabo vreme, močan veter… kar nekaj dni je minilo od zadnjega letenja in ker bo danes baje nekaj manj JZ, bi mogoče le lahko kaj odleteli…

Ob 15.30 na Vrhniki naložim v LCja Mojco in na Unec do Mega, ki je danes brez avta. Vsi 3-je do Bal, kjer dočakamo Erza, da se še on preloži v LCja (tu pusti svojo ropotarnico) in na Strmco na štart.

Že znani modelar s svojega stolčka na soncu preganja svoj model v močnem (in hladnem) vetru. Ker so sunki zadnjo uro spet narasli na 10 in krošnje šumijo, malo modrujemo, poskušamo celo zamenjati vetrno vrečo (neuspešno) in na koncu obsedimo nazaj v LCju, ko nas že vse preveč zebe.

Občasno sunki upadejo, pa spet narastejo; najslabše pa je ker so okoli nas vse bolj temni oblaki (radarska kaže dež na Idrskem in vidimo dežno zaveso proti Ilirski). Erzo že hoče odpešačiti proti Petriču, ko začne verjeti, da veter upada… in se na hitro odloči in pripravi.

Ob trenutni luknji z manj vetra potegene in ga odlifta v višave pod mračno bazo, s tem, da naprej leze res zelo počasi. Kmalu je čez 1000 pred startom in v dviganju odjadra daleč zunaj mimo Špilnika proti Sv.Lovrencu. Nam trem, sedečim v LCju se situacija zdi res grda in nas postopoma vse mineva želja po letenju. Erzo pa v zraku pridno fotka.

Ko odjadra svoji dve etapi proti Lovrencu in se po 3.stranici vrne nad start (medtem sicer dežne celice počasi razpadejo in temne oblake tudi zamenja nekaj več svetlobe in celo sonca), 4.stranico podaljša okoli Petriča na Planinsko polje, dokler gre.

Erzov let

No in se lahko tudi mi odpeljemo. Do Bal, kjer Mojca prestopi v Erzov avto in ga gre pobrati, jaz pa odpeljem Mega domov…