Najlepša fotografija, ki bi jo lahko ta dan napravil, bi bila takale:  Spodaj rahlo od sonca obsijana Borovnica, vmes delno z meglo ( nizka oblačnost ) prikrita Mojca in na oblaku moja senca. Napravil bi jo, če bi imel film v fotoaparatu, tako pa imam le lep spomin na ta dan po desetih dnevih neletenja. Samo dinamika bi bila premalo za jadranje in tako je termika pomagala, da sem cel čas vrtel in “peglal”, da mi ni postalo dolgčas. Mojca pa pravi, da ji je vseeno po toliko dnevih jadralne suše.

Pozneje so se nama pridružili še Boštjan, Nina, Jernej in Uroš.

03.12.98 Lijak – Sporočilo Boštjana