Jata gre na Pohorje, jaz sem deloven, bi pa šel nekam blizu popoldan. V zraku generalno SZ cca 5m/s. Smer ni tipična za naše kraje. Z Emilom se dogovoriva za pošihtovsko Slivnico, ob 14.00 pri pumpi.

Nekaj minut čez dogovorjeno uro pridivja Kus, naložim se k njemu v avto in noriva gor v klanec, da sva gor, še predno utegnem pomislit, ali sva sploh speljala 🙂

Na štartu piha… sprva v redu, nato pa… iz vsepovsod. Gor, dol, desno, tudi iz drevja ven… levo.  Ko postaviva in sva že vpeta pihne močan sunek od zadaj, da nama čisto pomendra padali in ju, kljub temu da sva vpeta, ne moreva odvozlati. Oba se morava odpeti in reševati nastalo situacijo. Emilu to uspe hitreje kot meni – čeprav sem bil jaz prvi naštiman za štart, in dobi lep interval ko pihne gor in spelje. Jaz se še nekaj časa matram odvozlati, Emil že nabira, nato pa tudi meni uspe, dobim interval in tudi jaz speljem.

Dviganja so zelo turbulentna, ampak tudi močna. Oba sva hitro na 2k in čez, a če padeš ven.. padeš tudi v močno propadanje in zračni pralni stroj. Meni na GPS-ju crknejo baterije (kar je pri meni običajno za vsak 2-3 prelet), zato se ukvarjam s tem nekaj časa in ko mi uspe, vidim, da sem z lepo višino in malo izgube pridriftal do Javornikov !!!

Smer leta je sedaj očitna. Za Javorniki začnem nabirati in v drugem stebru začnem pridobivati zelo lepo višino. Pri 2399 mi zašteka še telefon, zato se pod kumulostrado zapeljem čez Poček, mimo Sv. Trojice proti Pivki. Vmes še malo pobiram, nato pa se poskusim usmeriti proti Postojni. Napaka. Obrnem nazaj in skušam popraviti višino, rinem proti Šilentaborju, pa sem le vedno nižji in tam me splakne dolinc.

Jean – Slivnica – Pivka

Ker mi je tudi na telefonu skoraj crknila baterija in sem spremljal zračni prostor, sem ga imel priklopljenega na power bank in samo položenega na cockpit (brez ježka). Na pristanku mi je seveda vse skupaj zletelo po tleh v travo in začelo se je iskanje telefona. Hitro sem obupal in šel k ta prvi hiši prosit, če mi lahko posodijo svoj telefon za iskanje – klic na številko ali klic Ani, da mi pošlje koordinate telefona (live tracking). Prišla sta mi pomagati mož in žena, ki sta ravno urejala vrt. Telefon imam skoraj vedno samo na vibro, tako da prva opcija je bila neuspešna. Mogoče bi videli vžgan ekran v travi – nope, telefon je bil obrnjen z ekranom navzdol. Že kličem Ano za koordinate, ko pomagačica zagleda telefon brez kakršnih koli drugih pripomočkov ali pomoči in sem rešen.

Zahvalim se jima in začnem pospravljati. Mož se vrne in mi ponudi hrano in pijačo 🙂 Zato se zakoreninim pri njih na terasi, se dodobra okrepčam in počakam fotra, ki me je iz Pivke prišel iskat.

Kamera je pa seveda ostala doma… Mogoče je to moja karma – lepi poleti uspejo le, če nič ne fotkam 🙂

Emilu je tudi štrajkal telefon in ga kaže na nemogočih višinah na live trackingu.

Emil – čuden live tracking

Slišim se z njim, pristal je pri Cerknici in ima avto že rešen. Super. Letel je pa do Čabra (še malo naprej) in se tudi vrnil !!!

Emil – Slivnica – Čabar

Komentarji:

Andrej Erznožnik : Čbr in širše samo tvoje! [28.06.2016 21:38]
Stane Bajt : Hudo dobro. 🙂 [28.06.2016 21:41]
Borut Lapajne : lepa [28.06.2016 21:42]
Emil Kos : In to po ŠIHTU!!! Jebem ti K………. [28.06.2016 22:35]
Zoran Gaborovič : čestitke [28.06.2016 22:52]

Po šihtu se odločim za kak skokec, ostali se organizirajo bolj za Zavrh. A do tja mi ni, če že Grmada obeta. Erzotu javim svojo odločitev (ki jo očitno ni posredoval naprej, ker so se na Zavrhu spraševali, zakaj niso šli raje na Grmado).

Na štartu, presenetljivo, piha skoraj iz desne, kar močno, tako da še kakšno minuto počakam in opazujem, predno se lotim postavljati. Nato se mi zdi, da se umirja in ko sem že čisto oblečen in se kuham na štartu, veter popolnoma crkne. Čakam in se kuham, minute minevajo, od mene že vse teče, nato končno začne pihljati gor (še vedno malo iz desne – JV). Lepo speljem in zavijem na desni rob, tam je pa slabše kot na štartu, kjer greben drži nulo. Peljem levo proti Grčarevcu, poskušam kaj povrteti, pa dviganja niso homogena, padam ven, ni močno. V Grčarevcu sem prenizek za nadaljevanje, zato iščem kaj konkretnega, da nadaljujem proti Logatcu. Enkrat naberem do 1200, pa spet padem ven, vse je razbito, švoh. Izgubljam do 800m, nato pa spet zahakljam isti (ali sosednji) steber in ga skušam čim boljše obdržati, nato pa končno prebijem tisto čudno inverzno plast na 1300 in gre lepo gor v bazo. Ni vertikalnih razvojev, zato še kar nadaljujem in se počasi usmerjam proti SZ (če naj bi pihal JV), pa ne gre več kot 25-30 km/h. Iščem kam piha veter in opazim, da je v višinah kar konkreten SV, zato zavijem z vetrom in gre 55+ km/h proti Lovrencu. Tam še nekaj povrtavam, čeprav mi ni treba, ker se delajo baze in sem pod/med njimi / v njih. Grem naprej proti Nanosu, hitrost je pa vedno večja, zato se počasi usmerim ven v gotovo curažo. Nižje kot sem, bolj me bremza burja (tipično), pristajam pri Dilcah v rikverc na gasu. (Pred tlemi ga spustim, da ni presenečenj).

Spet me moj strah pred neznanim ustavi, da bi odletel kaj boljšega, ampak sem vseeno zadovoljen.

Kamera je pa seveda ostala doma…

Let iz Grmade

Že od včeraj smo bili nervozni, ker je napoved kazala da bo sobota dan D za letenje. Visoke baze, nič vetra, dobra sondaža, z malo ali nič razvojev. Vsaj tako je kazalo. Zjutraj smo še kar neodločeni, kaj bi bilo najboljše izhodišče. Večina aktivnih KLV-jevcev je pa danes kljub takšni napovedi neleteča ?!?! Zoran gre na pohod/hike(&fly?) – d.o. Erzo ima že 2 dni izklopljen telefon. Skrbi nas zanj. pUNČKA gre tudi na hike, pravi pa bi na tak dan izbrala Golte (malo daleč se nam zdi…). Uky ima delo. Mega je že cel teden virozen in se je to jutro prebudil s preveč slabim počutjem, da bi šel letet.

Z Domnom sva že od včeraj na vezi in on je za akcijo. Najbolj mu diši Slivnica. Vključim še Tima (Majdiča) in Gjorgija, našega makedonskega kolega. Kolebamo o lokacijah. Mlakar pokliče in ga tudi mikajo naši konci, ali pa Goljak (Volkov Luka organizira kombi). Jaz bi še najraje šel na škofjeloško hribovje. Ali pa v Alpe. Ampak se premislimo zaradi možnosti neviht (in če še Mlakar noče po svojih gričih letet…?). Glede Goljaka sem skeptičen, kombi bo verjetno poln in potem se moramo organizirati sami – logistično je boljša Slivnica. Vanja predlaga Lijak z ruto via Tolmin, Gemona in nazaj. Mikavno, vendar večina klape je odločena za Slivnico. Vanja ostane pri svojem planu in jo z Marjanom Rekarjem in Igorjem mahnejo na primorsko. Mlakar in ostali Luftmandlci ostajajo pri Goljaku, LukaV medtem javi, da je kombi poln.

Mi se pa dokončno dogovorimo za Slivnico, logistično smo kompletni, začnejo pa kapljati dodatni člani. Javita se Mirko in Iskra. Mega pa doma še enkrat pogleda sondažo in se mu prikaže jezus, saj je čudežno ozdravel in je za akcijo. Oglasi se še Štus, naročim naj se organizira z ostalimi.

Ob 11.00 smo zmenjeni pri pumpi, na Uncu poberem MegaBajta, Domen pusti avto v Begunjah, Iskra pa pripelje kombi, in se vseh 8 zelo na komot spravimo notri in na vrh. (Trije kar zadaj med nahrbtniki).

Za Slivnico je že precej pokrito, opazimo pa že 3, 4, 5!!! padalcev v luftu. Po pregledu Live Trackinga ugotovimo, da so med njimi Bodlaj, Simič, MihaK… Eden že precej visoko, v bazi (Bodlaj?), eden malo nižje, eden okrog štarta, eden pod štartom… Dela.

Ne obotavljamo se, začnemo postavljati. Prvi od naših potegne Mega in začne nabirati. Takoj za njim jaz in tudi takoj začnem vrtet pri štartu. Za mano Gorgi, Kastner, Štus, Tim, Mirko, Iskra.

Domen prvo rundo ne dobi nič, zato se takoj še enkrat peš odpravi gor za novo rundo. Pristaja pri Bezuljaku

Domnova Slivnica Fly&Hike&Fly

Štus pristaja v Mramovem pri Pajkovem

Štusova Slivnica

Pri bazi sem hitro, niso visoke, po oceni na 2100. Vse pokrito, malo lukenj. Rinem proti SV (naj bi bil generalno JZ?), pa se mi zdi, da me veter ustavlja. Vedno bolj se mi zdi da prevladuje vzhodnik. Končno zberem pogum in svoje ugotovitve sporočim po postaji. Mega javi, da se mu zdi V tudi pri tleh. Zato si premislim in grem direktno na sever, ali celo bolj severozahodno. Pred Rakitno začnem nekaj bluziti, ne vem kam naj se odpravim, potem pa le grem čez. Rakitna je še v soncu, tam začnem nekaj nabirati, oblaki me pa začnejo prekrivati. Ko pridem ponovno blizu baze se mi nariše lepa kumulostrada do Grosuplja. Proti Barju modrina. Zadaj vse črno.

Z bogato višino (1900+) se odpravim čez Krim, nato pa pred sabo vidim sivo zaveso (dež), o njej poroča po postaji tudi Mega, ki Timu naroča naj ne vrti preveč. Pred anteno se zabijem v piš, začnem močno izgubljati (-3, -4). Na gasu imam hitrost samo še 15km/h proti vzhodu. Obrnem in me splakne v Podpeč. Tam nič dviganj, pri tleh precej močan dolinc (ali piš). Začnem pospravljati in na padalu že zaslišim dežne kaplje. Poštopam do Borovnice, v Paku se močno uščije. V Borovnici še malo bluzim, ne vem ali naj štopam proti Rakitni via Cerknica ali proti Vrhniki (ali počakam, da mi dostavijo avto). Pa se slišim s starši, ki so mi menda že naročili pico v Pivki, zato se brez pomislekov vsedem na prvi vlak in sem že preskrbljen 🙂

Jean – Slivnica do Podpeči

Tim, Gorgi in Mega se ekipno peljejo proti Turjaku. Ko začne deževati Tim in Gorgi pristaneta tam nekje, Mega se prerine do Ivančne gorice.

MegaBajt – Slivnica

Gorgi – Slivnica

Tim – Slivnica

Iskra je sedel dol na Rakeku.

Iskra – Slivnica