by jean·Komentarji so izklopljeni za 170507 Nanos H&F
Mejni vremenski pogoji (dež, sever, ki je za naš teren večinoma neprimeren). Ampak Nanos kar nekako vztraja – postaja javlja V. Baza je na 1000m, vrh je zunaj.
Vem, da se bo to dvignilo, ampak ne vem, ali bo dež ali ne, ali bo sever… Pa sva z Ano samo spodaj, malo se sprehajava in tisti pokrov se ne dvigne, ampak izhlapi.
Greva gor. Zgoraj kakšen meter SV, postojnska kotlina v soncu. Si rečem, 10 min bo pa vreme že počakalo, da grem po žig (transverzala).
Ni. Megla iz vipavske doline se razlije po štartu, potegne čez sever in vztraja. Ko se razkadi štartam v ne ravno rahlem severu, slalomiram med ovirami, ker prekinit štarta zaradi hitrosti ne morem več varno in speljem. Spodaj močan JZ, da ponovno pristajam rikverc.
by jean·Komentarji so izklopljeni za 170430 Monte Maddalena
Našega izleta je konec in čaka nas še dolga pot domov. Spet planiramo postanek nekje na sredi poti, ura bo ravno pravšnja za letenje. Ko pridemo skozi alpe na rob Padske nižine najprej planiramo na letenje kje tu blizu, na visokem griču smo že na poti v Francijo gledali padalce, in tudi zdaj jih vidimo, najverjetneje so štartali na: Cavallaria. Vreme ni najbolj obetavno, izgleda kot da bo kmalu dež. Štart Cavallaria je kar visok, skušamo priti na bližji in bolj dostopen štart Andrate – 737m. Ampak tukaj so ceste nekaj zaprte, kar nas dodatno demotivira in obrnemo, nazaj na avtocesto in naslednji postanek v mestu Brescia. Štart, ki izgleda najbolj dostopen je Monte Maddalena (malo nižje). Ostanem sam, kajti v avtu ljudje postajajo lačni in je to višje na hierarhiji potreb kot pri meni letenje. Pripešačim do štarta, pogoji so OK, vendar po štartu vidim, da je za današnje pogoje bolj primeren višji štart, zaradi same smeri vetra.
Monte Maddalena
Čeprav na štartu ne izgleda, je v zraku vetra kar nekaj – V / JV, ki me odnaša proti središču mesta. Sicer dobri pogoji za XC, ampak nimamo ne časa ne volje za kakšno pobiranje v divjini. Držim se lokalno okrog grička in po slabih dveh urah, ko so vsi podkrepljeni, pristanem in via domov…
by jean·Komentarji so izklopljeni za 170429 Col de la Forclaz – Montmin, Annecy
Po obilnem deževju, snegu in mrazu čez teden je pogled na hribe prava zgodnje-spomladanska idila. En dan prej smo sicer šli vseeno pogledat na Semnoz, ko je nehalo deževati, a je bila baza nizka, pihal je sever (po preučevanju OLC-ja sem sicer videl, da se da prav iz vrha štartati tudi na S…), tako da nekako si nihče ni upal po mokrem 20cm snegu, v bazi, na čuden veter štartati na neznanem terenu.
Smučišče Semnoz
Blizu vrha na Semnozu, kjer bi se dalo štartati na sever, ven iz megle
Današnji dan pa kljub vsem čiščenju ozračja izgleda čudno stabilen. V daljavi močna inverzija, ki izgleda kot berlinski zid. Baz ob 13h še nobenih. Vseeno se počasi odpravimo na štart. Sobota je, tako da je tečajnikov, tandemov in padalcev vseh vrst, ogromno. Razmere so slabe, piha dol, tandemi in tečajniki pa kar štartujejo – tečajniki boljše kot tandemi. Nekateri tandemi so bili prav zaskrbljujoči. Vsake toliko se dol vrže tudi kak Enzo / Zeno. S Timom pa kar čakava. Štarti imajo preprogo, sneg gor se počasi topi, vse je mokro. Baz še ni. Ure minevajo, Tim ima počasi dovolj in se počasi napravi. Jaz še malo čakam, in ko vidim da počasi začenjajo vrteti, grem v luft še jaz. Zahvaljujoč sondam tokrat kljub stabilnim pogojem ni bilo težko na začetku in se relativno hitro odrolam do vrha, nato čez jezero tako kot v ponedeljek, tokrat se pa odločim, da pristajam “doma”.
Pomoč štarta ženski pilotki na Zenotu
Razgled s štarta
Punce gredo na kolesarjenje, Timu pa nekaj v zraku ne ustreza in gre po eni uri dol. Jaz ponavljam ponedeljsko špuro do Mont Charvina, tam zavijem na sever in odglajdam do Manigod in tu se odločim za povratek. Tukaj se težko poberem na neke normalne višine, ves čas sem pod grebenom in zaradi dolinca je precej živahno. Ko pririnem skozi dolino vidim padalce visooooooko, visoko gor, čez 2500 (jaz na 900m). Ampak na tem robu tudi meni zagrabi. Hitro pridem visoko, se pridružim padalski avtocesti do Le Parmelain – do roba Alp, vmes še pomalicam, nato se končno slišim po postaji še z Ano, ki me že 2 uri čaka na pristanku. Trikotnik je že zaključen, tako da s polnim gasom pičim vzporedno z jezerom do uradnega pristanka v Doussardu. Dol kar s spiralo. A ni škoda višine?
Tudi tokrat razgledi fantastični, sploh zaradi snega je bilo še toliko bolj kontrastno, idilično. Še bi prišel sem! Sploh po tipanju terena ta teden, se mi zdi da FAI-100km trikotnik ni tako daleč!
by jean·Komentarji so izklopljeni za 170423 Planfait – Talloires, Annecy
Zbudimo se v čudovito prvo francosko jutro, vreme nam obeta letenje samo danes ter mogoče še kakšen dan konec tedna. Turistično / padalski izlet je seveda tako definiran. Letimo danes, druge dneve pohajamo okrog.
Gremo na nam najbližji štart, ki je le 30 minut vožnje oddaljen od apartmaja. Ta štart je tudi eden izmed najbolj obljudenih, je najbolj dostopen in lepo urejen. Po navedbah lokalcev tudi najbolj zgodaj začne “delat”. Tisti v Montminu (Col de la Forclaz) je bolj popoldanski.
Zrajcana z optimističnimi načrti se s Timom že zelo zgodaj poženeva v luft. Mučenje v višini štarta, jaz najprej močno zacurim, nato se skoraj iz pristanka poberem nad štart.
Po postaji mi Ana “teži”, naj se že oglasim, ker me želita s Špelo pobrati in še enkrat peljat na štart. Jaz le spustim komande, da odgovorim, da sem pobral, in takrat seveda izgubim steber in zacurim direktno na tla.
Planfait 1
K sreči me v bistvu že čakata spodaj, tako da oblečen samo napokam padalo v avto in sem spet napravljen v 15 min. Tim še vedno vztraja, ampak se nikamor ne odpelje. V luftu je vedno več sond, tako da se eni gruči pridružim in končno namotam na vrh, od kjer gre naprej vse kot po maslu.
Nori razgledi, malce strašljivi, vendar v zraku je tudi kar nekaj JZ, tako da ko rinem čez Entrevernes, ne gre nikamor in ko imam tega guncanja dovolj, obrnem z vetrom nazaj čez jezero. Zasnežene gore so vabljive, ampak skrbi me veter v višinah, pa tudi dolinski vetrovi. Rad bi se vrnil in zaključil let v obliki trikotnika, ampak zaradi vetra se pustim odnesti čez Megève, v Passy gre čez 70km/h, ampak že na sredi doline začne nekaj brcati in ponovno naberem do sredine grebena, na nekih 1700m. Ponovno poskusim povratek, rinem na sever, ampak sem vedno nižji, dolinski veter (okoli Annecya so dolinci običajno iz severnih smeri) me ustavlja, obrnem nazaj proti Passy-u in z vetrom do Servoza, saj se mi Mont Blanc v soncu vabljivo blešči. Seveda zaradi vetra nisem nikoli resno pomislil, da bi se tja odpravil, pa tudi na Servozu dobim noro dviganje, da gre brez vrtenja gor +4. Zaradi tega malo cviknem in se nad Chamonix vozim po zasenčeni strani hribov, namesto pod sončnim Mont Blancom. V senci ne dela nič, gre pa spet s 70 km/h proti Švicarski meji, v Chamonix so pa pristanki zelo na redko, tako da imam vso energijo uperjeno k iskanju pristankov v temi.
Planfait – Chamonix
Na tleh niti ni bilo tako hudo z vetrom. Zemeljska ekipa je tudi hitro pri meni, saj so me spremljali že na Live Trackingu in so mi šli nasproti že več kot eno uro nazaj. Ko pospravim in se ustavimo v kafiču, začne iz baz, ki so se nakuhale iz tistega norega dviganja, kapljati…
by jean·Komentarji so izklopljeni za 170423 Monte Baldo – Gas
S Timom, Špelo in Ano gremo na enotedensko turistično/padalsko ekspedicijo v Annecy. Pred nami je slabih 800 km = 8 ur vožnje, tako da se ustavimo na pol poti pri Gardskem jezeru. Zapeljemo se na kar zgleda najbližji štart od avtoceste, ampak nikakor ne najdemo poti na štart, saj je vse zagrajeno z ograjami.
Pridemo do ene turistične kmetije, kjer nam razložijo, da je štart na njihovi privatni lasti in jim klubi plačujejo uporabnino. Vseeno nas prijazno spustijo po svoji posesti naprej do štarta, zanima jih samo (pa to bolj iz marketinških razlogov) iz kje smo zvedeli za ta štart. XCGlobe ne poznajo.
Vinjeto, prosim.
Na štartu se pasejo konjički, veter piha rahlo iz leve. Štart je noro položen in imam kar nekaj pomislekov, ampak če si je tu upal štartati še Tom Pavlič (!!!), pa si bom seveda upal tudi jaz.
Šalo na stran, malo sem analiziral teren, možnosti za prekinitev je veliko, odločim se poskusiti.
Dolinski veter je zelo močan, pristanki so vsi preštrikani z elektriko. Na tleh sem hitro. Pošljem koordinate in pri meni so točno takrat, ko zložim vse v nahrbtnik.
