Za zaresno letenje si najprej zamislim (spet) Zavrh, pa Erzo skliče zbor ob 12.30 pri ŠPH. Res kaže na Korenu postaja lepši veter (JV, 3-4/5-8), Zavrh pa komaj kaj. Zato potrdim in sem še malo pred cajtom pred ŠPH. Naštimam se v tangice, medtem, ko ostali kapljajo (Erzo in Mojca, pa Primož). Prvi štirje se zapeljemo z Erzovim avtom gor, medtem ko Gracarjev Jože še čaka Milana in Pojetovega Jožefa.

Na startu piha kar močno gor JV (termika). Mojca mi prijazno postavi padalo in sem tako prvi pripravljen. Pridejo še drugi trije in začnejo postavljati. Počakam, da prvi potegne Primož, malo za njim pa tudi sam.

Zunaj pred pobočjem me sprejme močna termika, ki me kar pošteno gunca. Desno do starta Koreno in nazaj kar v rahlem dviganju. Primož vrti v višave, Erzo tudi že lepo pobira. Še malo proti V, potem pa ven, dolgo časa na isti višini v termičnem guncanju. Ko pridem do Horjula me le začne spuščati, za ŠPH pa spet zadrži (na cca 500) in celo dvigne, da lahko v širokem zavoju zapeljem okoli ŠPH in sosednje tovarne in nazaj nad delovišče (cesta in škarpa pri ŠPH v gradnji že x časa…). Ko hočem pristati v smeri SV (od koder zdajle piha) na standardnem pristanku, pa od Horjula potegne močan SV (zastave kar trepetajo, podobno je bilo ob našem zbiranju), ki me tako zaustavi in spusti, da moram pristati na travniku še pred ŠPH in pred trofazno, čez katero (najbrž) ne bi prišel. In “stopim” na tla točno na zaključku lepo pokošenega travnička, kjer je v manj pokošenem delu skrit jarek, ki ga seveda ne vidim – in “stopim” na tla cca 20cm v prazno. Seveda me zaustavi na mestu in padalo pade čez mene, ki klečim na robu jarka. Že dolgo nisem bil tako presenečen…

Ko pospravim, se javi Gracarjev od vrtca s konca Horjula.

Erzo pa z nasprotnega konca.

Ko grem najprej po Erza, sproti naložim ob glavni cesti še Mojco, potem pa še po Gracarjevega Jožeta. Ob dobrih Mojčinih piškotih gor na Slevico po avte; no Erzo bo šel na drugi let, ostali peljemo avte dol. Med potjo Mojci kljub našemu prizadevanju, ne uspemo naložiti leta na OLC…

Ob hiši na startu je parkiran tudi Hlišev avto (ki se je pripeljal s poleta s Prisojnika…), medtem, ko on jadra v višavah (kot še vedno tudi Primož). Erzo pod hišo na start, Gracarjev z njim da še malo (kot je že prvo rundo) dokumentira, preden tudi sam odpelje avto dol

Midva z Mojco z avti dol. Milan se je že prej oglasil s pristanka

in ko pridem dol, razmišlja tudi on o ponovitvi, saj je Erzo medtem lepo pobral in odjadral proti Vrhniki. Pristane še Hlišev Andrej,

ki itak mora gor po svoj avto.

Gracarjev na poti dol pobere še Pojetovega Jožeta,

Jože Poje : Samo, da je trikotnik. Kaj več pa za ta pogumne… [22.9.2022 14:13]

ki ga odloži pri ŠPH in že je Milanov avto poln za drugo rundo.

Mojca se odpelje z Erzovim avtom proti Vrhniki, pa se izkaže, da mora kar naprej v Logatec…

Mi štirje pa gor. Hliš se poslovi s svojim avtom, jaz pa kot šofer počakam, da odletita Jože in Milan, ki spet lepo pojadrata, saj je vetra še vedno dovolj kljub občutno močnejši pokritosti.

Jože Poje : Danes je dan za trikotnike risat  [22.9.2022 15:54]

Še vedno zjutraj burja/SV, čez dan v upadanju. Zvečer je bila majhna plohica čez LJU in zjutraj majčkena inverzna kljuka na 500, zato se megla kar vleče še od jutra naprej.

Malo čakam, potem v Kižlovko, saj ni sprememb. Ko ustavim na kolovozu in odpešačim po moki travi na Staro, pa se začne svetiti sonček skozi meglice. Piha rahlo gor. Hrbtno potegnem takoj, ko postavim in po obratu speljem po dveh korakih in drži nad dolinico do kolovoza.

Kmalu se naredi lep sončen dan z vedno močnejšim vetrom (termika zaradi sonca in lepega gradienta nad 500 dodaja kar precej). Sam najprej še razmišljam o Slevici (pa je SV, S kmalu prevagal nad termiko z JV), vendar se na koncu odločimo za kasnejši Zavrh – ob 15h, ko se bo termika malo umirila (opoldne sunki tudi do 10).

Erzo in Primož nas prehitita in se pojavita na startu vsaj uro prej (logistika Mojca). Sam na Šodru prestopim k Bertu in do Škorpijona. Tu je že avto Vrhovnikovega Blaža, ki pešači na start. Štusejev Luka se je po dolgem času napovedal na akcijo ob 15.15. Prej prideta še Škobernetov Tomaž in malo za njim MIlan, ki bo počakal še Gracarjevega Jožeta in Luka.

V zraku visoko nad Trebelnikom ravno še vidimo padalca (Erzo ali Primož), ki se počasi odpelje proti Vrhniki.

Jurij Kurnik : Erzo je nazaj na Zavrhu! [21.9.2022 19:40]

Šest nas je preveč za en avto zato se midva z Bertom naloživa k Tomažu in gor. Počasi odpešačimo (predvsem zaradi moje počasnosti) na start, kjer je za odlet ravno pripravljena Kurnikova Ana (Jurij pa je že v luftu).

Začnemo postavljati še mi trije, ko toplanda Jurij zaradi vejice v štrikcih. Medtem pridejo še preostali trije, pa tudi Blaž pripešači na start.

Starta Ana, potem Milan, za njim pa sem v drugem poskusu v zraku tudi sam (Luka mi najprej prijazno postavi in z Jožetom in Bertom potem asistirajo). Za mano odleti Jurij, Berto, pa Luka, Gracar, Tomaž in kot zadnji še Blaž.

Takoj pred startom dobim lepo dviganje in navrtim do 1100, potem pa desno nad anteno. Nazaj nad start, kjer popravim nekaj čez 1200 in proti Javorču. Tu sem, kljub vmesnemu popravljanju na 900. Naberem spet nad 1000 in obrnem nazaj.

Sedaj gre pa samo še generalno dol in občasno le z 20 naprej kljub matranju in popravljanju. Nekako pririnem do Trebelnika, medtem ko nekateri že pristajajo.

Jurij Kurnik : Borba do konca! [21.9.2022 17:48]

Poskušam se nekako spajsati višje, pa nisem preveč uspešen. Potem pride nazaj z Javorča sem še Luka, s katerim sva nekaj minut skupaj. Njemu uspe pobrati, sam pa se odpeljem nad pristanek, kjer večina že pospravlja.

Nad Škorpijonom še malo drži, vendar ure ne uspem povsem napolniti.

Jurij pristane nekaj za mano.

Komentar leta:🤩 [21.9.2022 19:10] Zoran Gaborovič : Pr teb borba do konca  [21.9.2022 20:29]

Ana pa vsa vesela še nekaj kasneje.

Komentar leta: Kot po putru… 😉 ZAKON!!! [21.9.2022 19:29] Jurij Kurnik : Lepo si nas danes z višine nadzirala! Bravo!!! [21.9.2022 19:35]

Zadnji je v zraku Luka, ki preveri, da mu bomo rešili avto in se odpelje na Vrhniko.

Jože je danes pridno fotkal od začetka do samega konca. Berto odpelje Tomaža in Blaža v reševanje avtov, ostali še pospravljamo. Ko končamo, Ana in Jurij odpešačita gor po svoj avto in od zadaj domov.

Vrhovnikov Blaž pripelje dol Lukov avto, jaz pa ga dostavim Luku naprej na Šodr, kjer še malo poklepetava.

Po dolgem času spet nekaj lepega letenja (žal prekratkega 🙂 )

Spet je vse v starih tirnicah (inverzija do 800, višje S, SZ), sonce topi jutranjo jesensko meglo, zato počakam, da Fužine obsije sonce.

V Kižlovki pa še megličasto, ko odidem s kolovoza po mokroti proti Stari lokaciji. Med potjo sonce tudi tukaj raztopi nizke oblake in rosa po pobočju se spreminja v meglice, da je kar mistično. Na srečo pa se te meglice plazijo po pobočju gor.

Postavim v mokroto jutranje (no, dopoldanske) rose in se hrbtno vpnem. Potegnem, po obratu me vzame po dveh korakih in drži, drži, še malo dvigne in visoko nad dolinico do kolovoza in čez.

Po Kižlovki pa na primarno terapijo. Ko končam, vidim, da so se prvotne idjeje o današnjem zaresnem letenju na Zavrhu spremenile v zbor pri ŠPH ob 13h. Ker sem relativno blizu, iz Šentvida samo potegnem čez Podutik in sem še pred zborno uro pri ŠPH, da se v miru prestavim v letalne cote. Pa še kar v tangice, pripnem rezervo in s padalom v v vreči v rokah pričakam ostale (no Milan je tudi že bil ob mojem prihodu tukaj zaradi predhodnih opravkov). Potrebuješev Andrej odpre prtljažnih svojega kombija in ko prideta še Pojetov Jože in Prodanov Berto, smo sklepčni in gasa gor.

Na Slevici ob prihodu ravno lepo (močno) piha (termika), med postavljanjem pa se tudi čisto umiri (kljub generalnemu S pa že debelo uro postaja javlja JV…).

Seveda sem naštiman prvi in kljub neuspelem prvem hrbtnem dvigu (zataknjeni štrikci za tečne rože, Andrej mi hitro reši zadevo – hvala Andrej), odletim prvi v drugem poskusu.

Najprej močno spusti na spodnji travnik, potem pa me na robu sprejme termika in dvigne na nivo starta. Še zavrtim v dviganju in se odpeljem bolj ven – še vedno v rahlem dviganju. Ker se mi mudi za naprejšnje obveznosti, nameravam samo dol in peljem v ravni črti ven. Pa tako lepo drži in tudi dviguje, da nad ŠPH pridem le 30m pod nivojem starta (na 650, start cca 680). Potem le začne spuščati in v širokem loku zapeljem na pristanek.

Med mojim pospravljanjem pristaneta Andrej in Berto.

Ko se odpeljem, pa je v zraku še vedno Milan.

In tudi Jože, ki se po lepem letu nad svojo faro vrne v Horjul.

Komentar leta: Proti vetru je šlo boljše, kot z vetrom… [20.9.2022 15:27] Berto Prodan : Super! [20.9.2022 15:33]