Zdaj pa na zaresno letenje. Pogrešam že res nekaj lepega jadranja in razmišljam o Brestovici. Kraševci potrdijo popoldansko akcijo, ampak v naši Jati ni odziva (glede na napoved mora Erzo najprej nekaj za ziher, potem pa bo mogoče videl, če ga bo še zanimalo kam, Milanu je daleč…). Zato je ob 12h razpisan zbor pri ŠPH za Koreno kjer se zberemo Primož, Milan in jaz, počakamo še Erza in z LCjem gor.

Ob prihodu lepo in kar močno piha JV, ko postavimo, pa veter čisto upade in še z desne spet potegne (kot včeraj), pa občasno še celo od zadaj dol (SV). Malo čakamo, potem potegne prvi Primož in odleti z zanosom v levo. Malo kasneje Erzo bolj naravnost. Potem pa jaz praktično enako, kot včeraj: padalo lepo hrbtno dvignem, po obratu pa me odnaša v levo, dvigne od tal pred robom, pa spusti (kasneje Milan pravi, da me je celo enostransko klofnilo) čez rob skoraj do tal in že hočem spodaj spet odstopicljati, pa me spet dvigne na buli in sem zares v zraku.

Erzo vrti levo, Suša je ves nizek bolj spredaj, sam pa ob nekaj rukerjih le malo zavjugam sem in tja in se čez sprednji hribček in Horjul odpeljem k ŠPH, kjer moram pristati od ŠPH proti Horjulu, saj dejansko vleče veter od hriba ven.

Primož se nizek začne pobirati v višave skoraj nad pristankom. Počasi pospravim in po Milana, ki ni uspel do pristanka saj je kar dolgo vztrajal pred startom (na startu pa imel podobno situacijo, kot jaz).

Pojetov Jože poizveduje o situaciji na terenu in najavi prihod. Erzo pa pristane na Logu, ko je Jože že na poti.

Z Milanom čakava Jožeta in opazujeva Primoža, ki še vedno zunaj, nad dolino pobira in se večkrat pobere že zelo nizek…

Ko pride Jože, Milan zapelje gor, mene po LCja, njiju pa na letenje. Med vožnjgor Erzo sporoči, da je svojo logistiko že rešil tako, da se bo s Škobernetovim Tomažem odpeljal na Brestovico in naj se jima ekspresno pridružim na Vrhniki, kar pa me več ne potegne…

Precej bolj konstantno piha sedaj na startu, kot je prej. Obema pomagam raztegniti padalo, potem pa prav vzorčno odletita. Jaz pa proti domu (Primož pa še vedno v luftu)…

Danes se končno spet obeta en sončen dan (z malo vetra in jutranjo majčkeno inverzijo nad tlemi).

V Kižlovki sonček že lepo posuši start (rose sem še nekaj otresel na poti gor po desni), vendar se le za trenutek ustavim na Novi lokaciji (diha občasno rahlo gor) in podaljšam na Staro. Ker je pokošena trava res suha in tudi tu piha na momente lepo gor, razgrnem malo više, na položnem delu (pod novim travnikom).

Vpet hrbtno čakam na naslednji vetrič gor in padalo prav šolsko dvignem, po obratu pa me vzame že na zgornjem majčkenem prelomu (kjer običajno startam) in me visoko nad dolino in poljem (koruza je že vzklila do 10cm v zadnjem tednu) odpelje do kolovoza.

Komaj se dobro spravim iz doline (in konsultiram z Milanom o današnjih letalnih perspektivah), že Erzo skliče zbor ob 11.15 pri ŠPH (“se že nakuhava”, pravi in je treba v akcijo).

Malo čez 11.15 sem pri ŠPH, kjer me že čakajo: Erzo, Primož in Potrebuješev Andrej, h kateremu Erzo prestavi mojo srednjo opremo (Rook 2ML Kl., tangice Du.) in gor.

Na startu piha na momente kar lepo gor, vendar občasno delno z desne J, JZ (2,5/4,5). Zadaj za Korenom je že temno nakuhano, enako tudi v smeri Vrhnike od koder se temna gmota približuje in kmalu pokrije sonce.

Prvi potegne Primož, za njim Erzo, ko jaz z vetrom ravno razširim v zidek. Lepo dvignem padalo hrbtno in me po obratu kmalu vzame s tal, pa po nekaj korakih spet pocapljam po položnem (lepo pokošenem) travniku, čez zgornji prelom, kjer me z zanosom v levo spet spusti do tal, da še enkrat malo pocapljam na spodnji buli, potem pa me lepo dvigne in sem končno za prmej v zraku.

Primož in Erzo vrtita levo, Andrej pa ima še kar opravke na startu. Še jaz grem malo levo, da me za trenutek polifta, po prvem krogu pa padem v neko močno spuščanje in se (ves čas gledam temne gmote naokoli in mi ni do iskanja stebrov…) odpeljem ven med obema prednjima gričemo nad Horjul in z nekaj dvigovanja in vijuganja pristanem pri ŠPH.

V miru počasi pospravljam (vmes celo rahlo porosi), ko pristane še Andrej.

Potem pa še Primož. Pokliče Erzo, da je pristal pri Brezju.

Andrej gre z njegovim avtom ponj in potem v reševanje svojega avta zgoraj, midva s Primožem pa vsak na svoj konec.

Ko se peljem v Kižlovko, je sicer še vse pokrito, ni pa deževalo že od včeraj zjutraj.

Na poti gor je trava bistveno manj mokra, kot prejšnje dni (nikakor pa ni suha). Postojim na Novi lokaciji, kjer občasno dahne po hribu gor, ampak zaradi hrustljavo posušenega padala se vseeno prestavim na Staro, kjer je pokošeno pobočje skoraj brez mokrote. Kljub temu previdno razgrnem, se hrbtno vpnem in počakam na sapico gor.

Ko potegnem, padalo kar skoči gor in ga moram celo rahlo zabremzati, da me ne prehiti, po obratu pa me takoj vzame. Vendar kljub začetnemu lepemu dvigu samo spušča, tako da sem kmalu v gosti travi na tleh.

Danes manj vetra (SV smeri) z dokaj solidnim gradientom. Zjutraj še malo kaplja in počakam, da neha in se začne malo svetlikati skozi goste oblake.

V Kižlovki mokro brezveterje s 100% pokritostjo in meglicami, ki se vlečejo sem in tja po pobočjih (ampak dežuje pa ne). Standardno zalit po treh korakih skozi gosto, položeno in zafecljano travo, ki že sama ne zdrži več svoje mokre teže.

Na Novi lokaciji le postojim (občasno dahne gor) in počez na Staro, kjer previdno razgrnem (čez noč) šušteče posušeno padalo (ampak dežuje pa ne). Ker še vedno občasno dahne gor, se vpnem hrbtno, počakam na naslednji dih in potegnem in lepo speljem.

Drži pa ne, tako da na koncu nizek zaplužim skozi visoko (poležano) travo do kolovoza, kjer uspem spustiti vsaj pol padala na kolovoz in tako na tej polovici mokroto s trav zamenjam za blatne fleke (ampak dežuje pa ne).