Potem na primarno terapijo in po njej na zaresno letenje. Kam? Ideje so sicer tudi o Kovku, vendar okoli LJU že vse precej nakuhano in Pojetov Jože reši dileme s sklicem pri ŠPH ob 13.30.

Sam lahko pridem šele pol ure kasneje in se zapeljem naravnost gor, kjer ravno startujejo. Ujamem še Milana, ki v gosti travi vsaj dvakrat neuspešno dvigne padalo, da mu v tretje uspe. V miru postavim na kolovozu pod hišo ob občasnih sunkih vetra po hribu gor (sicer brezveterje). Padalo naslonim prav na strmo škarpo, kjer ni toliko trave. Erzo pokliče, da je že na tleh in kje sem jaz…

Počakam, da spet pihne gor in potegnem naprej in po strmini nekaj korakov poskočno dol, da zarijem v gosto travo. Plužim skozi travo in me sploh noče vzeti do preloma, kjer se vržem čez in speljem tik nad spodnjim travnikom (sem že mislil, da bom obtičal v njem…). Najprej le počasi naprej, potem pa me zagrabi in zlifta gor, da brez problema preletim drevesa. Malo prav neprijetno poruka, peljem samo ven, saj je nad Korenom že prav temna gmota. Naravnost do ŠPHja in z malo vjuganja na pristanek.

Levo je ravno pristal Sušev Primož, na pločniku že spakiran Cilenškov Gregor.

Spokamo se v Primožev avto malo za tem, ko Erzo štarta drugič. Ko zapeljemo skozi Horjul, je že na tleh.

Ko pridemo gor, pokliče Milan, ki je potegnil do Verda.

Komentar leta: Sem nehal vrtet na 1200, ker je bila za mano dežna zavesa, drugač bi se pa dal Zavrh prklopt. [17.5.2022 15:23]Andrej Erznožnik : Milče lisičar, čestitke, izplačalo se ti je taktiziranje in čakanje na startu! [17.5.2022 15:36]Jože Iskra : Bi slo do Istre [17.5.2022 15:56]Jože Iskra : Zaj…. si! [17.5.2022 15:56]Milan Velkavrh : Nisem taktiziral ampak dvakrat podiral😁. [17.5.2022 15:57]Slavko V : Videl iz AC, skoraj direktno spodaj sm bil. Še kr lepo padalo 😁 [17.5.2022 17:02]Milan Velkavrh : Padalo lepše kot pilot😁 [17.5.2022 17:49]

Jožeta pobere na poti dol Primož in ga dostavi do ŠPH.

Komentar leta: Ko ostaneš sam… [17.5.2022 15:01]Andrej Erznožnik : Pejd mal v svet, na unstran tamalga grebenčka je Vrhnka! [17.5.2022 15:54]Jože Poje : Se ne upam! [17.5.2022 16:15]Andrej Erznožnik : Lisičar naj ti bo vzor ! [17.5.2022 16:23]

Milana pa reši Erzo, ki je s štopom odbrzel na Vrhniko, preden mu uspemo povedati, da bi lahko odpeljal Milanu avto na Verd, kar bi bilo dosti bolj optimalno…

Veter je danes JZ, inverzno do 900 in dimi pokonci, ko se peljem malo kasneje v Kižlovko. Rose sicer manj, vendar vseeno preveč.

Postavim, hrbtno malo počakam, lepo dvignem ob rahli sapici gor, pa me po obratu spet noče takoj vzeti. Nekje na pol pobočja le speljem in po prelomu desno slabo drži in dol v gosto rosno travo.

Ko padalo omahne malo pred kolovozom samo vase, pa se štrikci pretaknejo in jih moram potem 20 min razpletati na kolovozu, kar je v tej gosti travi kar nerodno, ker se nič ne vidi in se štrikci zapletajo v travo…

Danes se mi zdi, da bo čez dan možno lepo zaresno letenje in grem malo prej v Kižlovko.

Sonce sicer že greje dolino, ampak rose na visoki travi je toliko, da sem takoj moker do kolen. Na novi lokaciji v miru postavim in čakam na kakšno sapico (napovedano malo vetra V tendenc, ki bo čez dan obrnilo na JZ, med 500 in 800 jutranja 5st.inverzija, v dolini mir…).

Sonce vseeno že malo zbuja zrak in občasno dahne tudi gor. Počakm hrbtno na sapico v tilnik, potegnem, po obratu lepo dvignjeno padalo usmerjam po travniku dol, ampak zagrabiti kar noče, tako da imam nekaj poskokov do preloma, kjer pa le speljem. Desno v spuščanju mimo njive in nizko nad in skozi gosto travo do kolovoza.

Potem pa usklajevanje za zaresno letenje. Večina jate je že odfrlela ob 10.00 proti Smuku, kar se meni ne zdi najbolj optimalna varianta in bi šel rajši na Kovk delati km (?), ali pa Slivnica, ali…

Po navzkrižnem usklajevanju med preostalimi dosegljivimi (in nedosegljivimi) interesenti, se nekaj po 12.30 na Petrolu v Cerknici zberemo Dušan, Jean, Sašo in jaz. Ko se bašemo v Dušanov transporter, se nedogovorjeno pojavi še Redstar, ki namerava peš gor (robo je predhodno že odložil na vrhu).

Na startu piha (še) občasno malo gor v glavnem pa dol ali od SV ali pa od SZ), je pa močno nakuhano naokoli in si rečemo, da še malo počakamo, saj napoved pravi, da bo bolje (okoli 14h naj bi obrnilo na lep JZ…).

In čakamo in se počasi pripravljamo in čakamo in pripešači gor tudi nov obraz, Jure iz Postojne in potem še Redstar. Delno smo pripravljeni, nekateri inštrumenti že brenčijo in piskajo, po postaji hreščijo padalci s preletov širom po SLO, mi pa še čakamo (piha namreč večinoma od zadaj po hribu dol, kadar ne od SV).

Dušan se loti kompletne obnove vetrokazov po vsem pobočju (s pajsarjem dela nove luknje in 5 kolov opremi s povsem novimi šopi slivniških trakcev – NE završkih, da ne bi kazali v napačno smer, ampak ti se takoj spreobrnejo v završke in tudi kažejo po završko -> dol). Vmes je še nekaj manjših dust devilčkov, kar pa preopremljanja ne moti bistveno.

V trenutku vetrovne nepazljivosti, ko pomotoma pihne rahlo gor, pa Jean potegne in po dolgem laufanju spelje. Najprej lepo zavrti in nabere, potem globoko zacuri, pa se nad Cerknico bori za preživetje in … preživi… za nekaj minut, da … dokončno scuri.

Preopremljanje starta še že skoraj končuje, ko Jean pride gor še enkrat. Redstar se sonči, jaz se sončim, ostali malo pohajkujejo sem in tja, malo tudi pokaplja iz temne gmote na Z… in potem se (po ne vem koliko časa) Tomaž spravi na ogled V starta (ki je za el.pastirjem res solidno porihtan, odkar ga obdeluje živina – pa še nekaj kritičnih borovcev niže spodaj ni več). Tam piha večinoma gor in Tomaž se prestavi tja, nekaj časa pripravlja in starta. In takoj nabere v višave in kmalu izgine neznano kam.

In sedaj pihne tudi na glavnem startu gor (sam sem mnenja, da sicer vleče temna gmota zadaj za Cerknico iz katere kaplja, ampak to nima veze) in takoj se začnemo rihtati še preostali. Odleti Jean in takoj začne nabirati. Odleti še mladenič Jure in najprej zacuri, potem pa zunaj začne nabirati v višave.

Z Dušanom sva že v nizkem startu, ko spet začne pihati od zadaj in od V in čakamo, čakamo (Sašo je v bistvu še spakiran). Po pol ure čakanja, ko sem totalno premočen (od vročine in teže in napetosti) in se mi že megli pred očmi, odstopim in začnem pospravljati (vmes se je tudi močno zaprlo vse naokoli, proti Snežniku je vse črno in zavese dežja), medtem pa Jure v višavah pod sivo gmoto nad nami vleče ušesa…

Dušan še malo čaka, potem pospravi tudi sam. Sašo odpelje dol Jeanov avto in naju počaka pri Petrolu, da še malo pomodrujemo ob hladnem pivu. Močna ploha nas kmalu spodbudi, da se raztepemo…

Zvečer in ponoči(?) je nekaj deževalo in zjutraj je še vse zabasano in pločniki le delno suhi. Počakam, da sonce začne topiti oblake.

V Kižlovko je dovoz že urejen in sonce sije na polno, ko parkiram na kolovozu. Trava je tudi dokaj suha, ko postavljam ob občasnih šibkih vetrnih vložkih z ene ali druge strani. Občasno pa kar butne (danes je obrnilo na SV, inverzija pri tleh), da visoka trava zaplapola (ampak takrat žal po bregu dol).

Hrbtno vpet čakam na sapo od zadaj in ko pride, lepo dvignem, pa po obratu vseeno še ni čisto nad mano, da prav porivam gurtne naprej in me vzame šele malo pred prelomom. Potem pa dvigne in zanese proti sredini doline in z vetrom v hrbet proti kolovozu.

Ko nabiram, pa močni sunki počesajo travo po vsej dolini…

Danes sem pa pozen, ko po primarni terapiji poskušam priti v Kižlovko že po vročem soncu in dokaj jasnem nebu (še vedno JZ, mala inverzija spodaj in vevški dimi še strogo pokonci). Pa so (mi) prekopali dovoz v potok (in tudi dostop do hiš na začetku) delavci, ki polagajo kanalizacijo in nove vodovodne cevi.

Panično začnem iskati rešitev (saj peš z robo od glavne ceste v dolino pomeni meni kar precejšen problem, da ne omenjam poti po potoku…). In se zapeljem malo nazaj in po edinem neprekopanem dovozu do hiše znanke iz doline in jo zaprosim za pomoč. Z razumevanjem mi takoj pokaže najbližji prehod čez njihov travnik (že meterska trava…) ob sosedovo njivo in bom že na kolovozu v potok. LC zaorje v gosto travo, malo zaniha čez manjši jarek in ob njivi z malo slaloma med sadnimi drevesi… in sem že v potoku… in v dolini na izhodišču.

Po desni gor na novo lokacijo (danes je pa gosta trava res že skoraj posušena). Postavim ob rahlem termičnem dihanju po hribu gor. Hrbtno potegnem v res šibkem, pa po obratu lepo speljem. Na prelomu desno pa me samo spušča in moram kmalu tik nad tlemi plužiti skozi visoko in gosto travo, da stopim na tla že malo pred kolovozom.

Nazaj ven po isti kombinatoriki: pa že pri izhodu iz potoka presenetim lastnika hiše na desni, ki mu ni nič jasno. Seznanim ga, da je odrezan od sveta (pa ravno ven se je nameraval odpeljati) in z LCjem skozi gosto travo nazaj do prijazne znanke, s katero še malo pokramljava, preden se poslovim.