Danes više ogromno JZ in megle do podna na Primorskem, v LJU pa baza sivine spet nekoliko višja.

Je pa toliko nad 0, da se spet vse cedi. Ko hodim po dolinici in po griču gor, se hladen zrak zliva meni v obraz (torej od SV). Ko razgrinjam, pa skoraj brezveterje. Počakam, da mi sapa pokaže odklon na gor, potegnem, lepo speljem in se zapeljem nizko nad dolino mimo LCja do kolovoza.

Inverzija med 600 in 800, spodaj pa brez megle, tako da se okoliški griči sicer vidijo, je pa vse temačno in sivo in okoli 0.

Tudi v Kižlovki je zemlja še čvrsta, ko hodim gor. Čeprav je ponoči obrnilo na močan JZ, je v dolini vse mirno.

Raztegnem Rook2, počakam, da sapa iz grla pokaže, da zrak vleče gor in potegnem. Lepo speljem, vendar se sorazmerno nizek peljem čez dolinico mimo LCja.

Danes pa končno ni megle do podna – ampak nekoliko višje. Vse sivo in pokrito, vendar malo topleje, kot včeraj (-2). Ponoči je rahlo poprhal travnike sneg, ki je bolj kot slana.

Je pa še dovolj trdo, da ni blata, ko hodim gor in postavljam.

Sapa rahlo obrača in ko dahne gor, potegnem in lepo speljem in se zapeljem daleč, mimo LCja in še malo čez kolovoz.

Zaradi primarne terapije sem danes bolj zgodaj v Kižlovki (standardne vsakodnevne megle sploh ne omenjam…), tako da je še vse pomrznjeno, saj je bilo ponoči pod 0 (in potem čez dan še tudi…).

Tudi na startu je vse lepo hrustavo trdo, ko postavljam. Občasno dahne po griču gor (inverzija na 500, zato je tukaj mir), meni premalo za hrbtno.

Potegnem, Rook2 gre lepo gor, speljem in visoko nad dolino mimo LCja do kolovoza.

Potem se z Milanom dogovarjava za zaresno letenje. Ideja je tudi Slivnica (kjer je dopoldne vidno do podna) in piha rahel J kljub generalnemu S, SV. Ampak na koncu že odločimo za akcijo v Horjulu, če bo le vidljivost (megla) to dovolila.

In potem panika: 13.30 pri ŠPH, saj se megle v onih koncih redčijo. Erzo pride s Primožem, Milan seveda malo kasneje in vsi v LCja in gor.

Ustavimo se pri Korenu, kjer je nulca in potem do Slevice. Erzo v takem pametno odloči, da gremo na start Slevica vrh, saj je obrnjen na SV (čeprav je veter zelo upadel, je še vedno 1/2 SV) in kljub snegu (južna pobočja so že deloma gola) zaradi strmine bolj obetaven (sploh zame), kot ravnina spodaj pod hišo, ki je obrnjena na J.

Ko si oblačim tangice in pripenjam rezervo, mi Primož zagrabi Rook2 in odnese gor. Ko pritacam/gazim do njih, je padalo že razgrnjeno in preverjeno. Milan potegne Kinga, odtaca po skorjastem snegu, ki se občasno predre in spelje.

Jaz, takoj za njim, v prvem poskusu tudi pod razno ne dvignem padala. Potem mi ga Primož in Erzo prestavita naprej na Milanovo mesto. Piha rahlo gor, tako da ob potegu gre gor, zatacam po snegu in že skoraj ne zmorem več naprej, ko slišim Primožev glas, da je padalo OK (gor tudi pod razno ne pogledam, saj buljim predse, kje naj rijem po snegu…) in še potacam in vlečem in speljem z ritjo tik nad tlemi.

Desno okoli nad drote in mimo hiše in visoko nad robom v dolino. Vse je temačno, megličasto po tleh, ko se peljem naravnost ven, vse do Čelca, obrnem levo in pristanem ob ŠPHju.

Vesel kot radio (po mojem je več kot 2 leti, kar sem odletel na Slevici … )

Malo za mano pristane Primož. In potem še Erzo.

Milan pristane malo naprej od vrtca za Ljubgojno, kjer ga poberem, da me zapelje gor po LCja.

Komentar leta: King, the master of the Slevica sky! [21.12.2021 17:34]Jurij Kurnik : Spet zmagovito! [21.12.2021 15:36]Andrej Erznožnik : Ni imel konkurence, mi smo skakali s pokrovčki [21.12.2021 16:21]