in seveda tudi danes megla do podna. Ampak, ko se vozim skozi Sostro, se že začne svetliti in v Kižlovki je 100% sonce, z modro luknjo nad dolinico (in belimi meglenimi obrobami). In čeprav je še kakšno stopinjo pod 0 in kolovoz lepo trdo zmrznjen in pod koraki hrešči trda trava (in tudi kakšna snežna flika), je pobočje obsijano in iz njega puhtijo pare po pobočju gor.

Ko na startu raztegnem Rook2, moram biti previden, saj je sonce naredilo že veliko mokrote. Ampak meglice se vlečejo po pobočju gor in čutim konstantno dihanje gor, zato se kar hrbtno vpnem. In, po ne vem koliko časa, potegnem hrbtno (čeprav je res šibko), spravim padalo lepo nad sebe in po obratu po dveh korakih speljem.

In me drži, drži, da stopim na tla šele na kolovozu, naprej od LCja.

Zdaj pa zares (no, kolikor bosta dopuščala inverzija na 500 in SV/močna burja na Primorskem). Z Milanom se hitro uskladiva za Zavrh, čeprav je LJU kotlina večinoma še s 100m megle po tleh. Pošljem zborni SMS in se počasi odpeljem proti Vrhniki.

Ob 13.30 pri Škorpijonu: še Berto, Dušan in Gracarjev Jože čakamo vedno zamujajočega Milana v megli. Zvemo pa medtem (ker nismo edini…), da je malo više že sonce in nekaj kasneje, da je zgornji del Borovnice proti Dražici viden do tal in tam cela dolina obsijana s soncem.

Dušan nas naloži in gor. V vasi kar močno potegne čez S, ko pa pridemo na start (sam sem danes “hiter”, saj imam spet le Rook2 s tangicami), pa piha od zadaj, po startu dol. Dva se že pripravljata (eden od njiju je Kurnikov Jurij) in čakata, da bo potegnilo vsaj malo tudi gor. Milan in Berto se tudi počasi pripravljata, ostali ostanemo zapakirani.

Potem je kar nekaj neuspešnih poskusov starta ob vsaki 0 ali rahli sapi gor, ob asistenci naših, saj se, v skorjasti sneg in mestoma led, štrikci neusmiljeno zatikajo. Prvi uspešno odleti Jurij in se zapelje do Petrola.

Tudi drugi, hiker, uspešno odleti. potem pa začne s poskusi Milan (in to hrbtno). Kakorkoli padalo uspešno potegne gor, je vedno ohlapno in ne zagrabi dovolj, da bi bilo varno odleteti. Vmes prihajka še Sušev Primož in med enim od Milanovih poskusov odleti s svojim robcem Griffinom…

Ko se sonce že spusti nizko na planoto, pa uspe tudi Milanu, ob navdušenih ovacijah prisotnih profesionalcev in civilnih obiskovalcev Zavrha. In se zmagoslavno zapelje v temo in hlad S pobočja.

Berto je medtem (pametno) odstopil, pospravil in vsi štirje odpešačimo nazaj v vas in dol do Škorpijona, kjer nas pričaka nasmejani Milan.

Megla skoraj do podna. V Kižlovki so le še mestoma flike snega. S starta se skozi meglo LCja ne da videti več kot temne obrise, čeprav pa se zgoraj začnejo kazati svetleči obrisi sonca.

Ko postavim, počakam, da dahne gor (inverzije je danes za 15 st C položena v desno do cca 800, zgoraj SZ). In ko dahne gor, potegnem, pa se padalo sploh noče lepo formirati, tako da med laufom celo skočim s preloma na kolovoz (bravo jaz, celo toliko sem že “poskočen”…) in šele potem speljem.

Nizko nad tlemi dobim glajd, ki me odnese in postavi na tla nekaj pred kolovozom.

Sploh mi ni jasno, zakaj ni prej zagrabilo, saj sem ujel trenutek, ko je celo bolj dihalo gor, kot prejšnje dni (pa nič ni bilo zapletenega…) !!

Čeprav je zaradi te današnje velike inverzije (tudi na Primorskem) in SZ neobetavno, je pa povsod razen v LJU sonce. In se z Milanom opogumljava, da je bolje iti na Primorsko na sonček skočiti, kot ždeti v megli. Pa kar nekaj interesentov se še pojavi, tako da Milan skliče zbor za Kovk (jaz sem sicer ves čas navijal za Vremščico…) na Vrhniki ob 11.30.

Mojca in Dule z enim avtom, Stojan z Milanom pa z drugim do Anje, midva z Gaborjem pa na Kalce po Dušana in kar gor na start od zadaj. Stojc pripelje ostale od spodaj in smo skoraj hkrati na startu, saj snežni zamet ovira našo predčasno LC dostavo na start.

Kar nekaj ljudi je podobnega mnenja glede letenja, kot mi in na startu že postavljajo, nekateri taktizirajo, saj kaj lepše pihne iz doline le na obroke (v glavnem pa mrtvilo). Nekaj jih je že v luftu od prej (Idrci). Pod nami je vidna rahlo megličasta inverzna plast, nad nami pa modrina in šajba brez oblačka. In toplo za kratke rokave (cca 10stC).

Počasi postavljamo tudi mi. Od naših startam prvi, ko spet enkrat pihne gor. Ostali naši se potem na obroke spravijo v zrak.

Skozi termične mehurčke zgubljam do Podrte in se nekaj pod robom borim. Več kot 1/4h nadaljujem tukaj, pod Podrto, potem se prestavim bolj pod start (kar precej globoko, nekje okoli 600), saj nekateri tam više nad mano pred startom kar vrtijo in celo nekaj pridobijo. Tudi tu le vrtim in lovim mehurčke, dokler vedno nižji ne obupam in se zapeljem po 1/2h borbe k Anji.

Kar nekaj današnjih udeležencev pospravlja, nekaj jih je še v zraku, kakšen celo malo nad grebenom. Počasi nakapljajo še ostali naši.

Breščak Dušan : Prvič z Papilonom [19.12.2021 15:20]

Najbolje pa je danes naredil Milan, ki je kar rinil tik pod grebenom na mehurčkih še mimo Hublja in Otlice in nizek prišel še nazaj, tako da je postal današnji zmagovalec dneva (ne samo na Kovku).

Kar je dokumentiral tukaj

Mojca zapelje mene in Stojca in zraven še Dušana gor po naša avtomobila, da se lahko potem midva z Dušanom kar zadaj odpeljeva na Kalce…

In še en identičen dan, le da je danes še malo dodatnega snega pobralo. Ker je cota že kar cotasta in si od včeraj ni opomogla, vzamem Rook2.

Ko postavljam, mi hladen zrak diha za ovratnik in kar malo čakam, da pride nula, ko potegnem, pred prelomom lepo speljem in se zapeljem skozi megličavost do LCja.

Previdno naberem, da ne bo nepotrebne mokrote in v LCja.

Potem pa se že kmalu bliža 11h, ko je zbor na Vrhniki za Lijak (kot nas je obvestil Erzo).

Ko se pripeljem, se ravno odpelje prva runda: Vidičev Dragan odpelje Erza, Suša in Mojco. Midva z Gaborjem pa počakava Milana, da potem skupno počakamo še Jasno in Klemna, ki nas naložita.

Na pristanku vse polno avtov in čakajočih padalcev, nas pa čakata Jernejčičev Urban, ki je prišel s svojim avtom in Božičev Samo s kombijem. Zapelje nas gor na start, kjer nas obvestijo, da je ravno prvič malo pihnilo gor.

Počasi postavljamo, še malo modrujemo in potem v luft: prva Jasna, nekaj za njo jaz (ob podpori Gaborja) in še ostali.

Ostra in dinamična dviganja (mehurčki), ki jih še dodatno meša S od zgoraj (pa še inverzija na 1200, do kamor itak ne pridemo). Gore dole nad in pod grebenom nekje do Vojašnice, kjer obrnem, nazaj na start in še enkrat cca do Vojašnice in nazaj.

Ko v tretjo peljem proti Vojašnici, sem nekaj višji in se mi zdi, da je manj razgonjeno in vlečem naprej vse do Zmajarske. Dosti bolj udobno nazaj na start in čez na Danijela, kjer dobim lep steber čez 800. In še enkrat čez start do Zmajarske. Pot nazaj pa je že prav razkošno umirjena, z lepo višino mimo starta na Danijela, kjer še malo vrtim skupaj z Milanom in potem daleč ven nad dolino in na pristanek.

Mojca je že nekaj časa na tleh.

Gabor pride med pospravljanjem k meni, saj je že pospravil.

Pristaneta tudi Urban in Dragan.

Milan se javi izpred Perle v Novi Gorici, saj je hotel zmagati z najbolj Z pristankom danes (pa mu ni uspelo, vsaj generalno ne 🙂 )

Komentar leta: Krasnojarsk [18.12.2021 15:41]Ana Senegačnik Kurnik : Danes ste bili orli 😉 [18.12.2021 18:11]

Erzo zaključi svoj, skoraj najdaljši let (popravek: je najdaljši po km, čeprav ne po točkah 🙂 ), v smeri Kromberka.

Tudi Jasna je že pospravila. Klemen pristane med zadnjimi (od naše ekipe).

Ker mora še pospraviti, se z Jasno zapeljeva v NG po Milana.

Suličarji, med katerimi je bil tudi Sušev Primož, pa so bili občasno sicer opaženi v zraku, kako dolgo in kje so leteli, pa žal ni znano, dokler Vidičev Jurij ni objavil leta iz katerega je razvidno, da so bili nekateri (suličarji) tudi do Modrasovca…

In potem proti Vrhniki, kjer se razdelimo: večina na zaključno druženje v gostilno, trije pa proti svojim domovom.