Ker je povsod, razen v LJU kotlini in priležnih krajih, lepo sonce, moram(o) še nekam. Erzu se sicer ne da preveč, ampak ko predlagam Slivnico (za dol se vreč, saj ob tej inverziji nikjer ni kaj dosti za pričakovati), je takoj za in razpiše zbor ob 11.45 na Vrhniki.

Ko se vozim iz LJU, pa Milan pride z agresivno idejo o Kovku, kjer je že 4 6 juga (česar ne preverim med vožnjo…). In seveda me to takoj spravi na obrate in dam košarico Erzu, ki vztraja na Slivnici. In ko se zberemo pod Petrolom (še Gracarjev Jože, Milan, Jasna in Klemen) nas Erzo samo še mimogrede pozdravi in gre po svoje.

Mi pa k Jasni in Klemnu v avto in kar od zadaj na Kovk. Med potjo najprej ugotovimo, da je tistih Milanovih navdušenih 4 6 pomenilo v resnici sunke 4,6, osnovnega vetra pa cca 2… Ampak vsaj sonček bo… Hitro vržemo kost Milanu, da sproži ostro politično debato, ki jo potem še prestavimo na cepilsko, tako da se komaj prekinemo na parkingu na Kovku.

Na startu vetra nič, ob občasnih nežnih sunkih. Je pa krasen sonček in toplo (saj je tu 11+, spodaj v Vipavi pa 9…), vsaj dokler ne postavimo skupaj z ostalimi prisotnimi in odletavajočimi. Ko smo pripravljeni (meni prijazno pogrinja Jasna), pa se nebo pokrije in smo v senci.

V drugem poskusu v tem švoh vetru le hrbtno speljem (pa saj sem zjutraj treniral v Kižlovki – res pa da z vsaj 10kg manj balasta…), zapeljem v desno in po dveh mehurčkih zacurim v nekajminutni cikcak, da se na koncu zapeljem in pristanem pred Anjo.

Zoranov let

Tudi ostali niso bili kaj dosti dlje v luftu.

Milanov let
Jožetov let
Klemnov let

Jože je ves čas pridno fotodokumentiral današnje aktivnosti...

Jasna dobi (dogovorjeni) prevoz za gor, da jo potem kar nekaj časa čakamo sedeč na parkingu, saj je Anja zaprta. Ko končno pride po nas, pa proti LJU v nadaljevanju ostre politične debate, ki jo energično vodi Milan (ostali pa podpihujemo). Tako se vživimo, da nočemo še domov (resnica je, da nobenega preveč ne mika v megleno LJU, Jasna pa to eksplicitno izrazi z zahtevo po sedenju na sončku na zaključnem druženju).

Uporaben bife najdemo po izvozu v Postojni na pol poti proti Pivki, kjer sedimo zunaj v senci in hladu, vendar ni težav, saj nas greje vroča debata…

Inverzija čisto nad tlemi in zato zjutraj gosta megla do podna. Malo počakam, da se vsaj malo dvigne in se malo manj cedi iz nje, preden se zapeljem v Kižlovko. Parkiram na blatnem kolovozu in po začetnem močvirju v blatu na grič.

Previdno razgrnem v mokroto. Vetra ni skoraj nič, ker pa vsaj konstantno diha po griču gor, poskusim hrbtno. In mi uspe iz prve, da me takoj po obratu odlepi in se z lepo višino zapeljem skozi megličasto sluzasto ozračje mimo LCja do kolovoza.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) s stare lokacije

Danes pa Rook2 spet na sušenje 🙂

Bi naj ponoči in zjutraj na J SLO rahlo deževalo. Ker je tik nad tlemi rahla inverzija, se v mračnem in megličastem jutru zapeljem v Kižlovko brez nervoze. Po šipah le rahle rosne kapljice (bolj iz megle, kot dež, ki ga na radarski itak ni).

Vzamem Rook2 (še rahlo vlažen od včeraj) in ga čez nekaj časa zgoraj na griču prvedno raztegnem. Brezveterje (seveda, inverzija), le rahel hlad čutim na levi strani. Potegnem in gre padalo lepo gor, zagrabiti pa kar noče vse do preloma, da speljem šele, ko se vržem čez. Potem pa me lepo drži mimo LCja vse do kolovoza.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) s stare lokacije

Ko tlačim padalo v LCja, rahlo dežuje, tako da brisalci enakomerno brišejo, ko zapeljem v potok. Padalo je precej mokro, tako da bo spet šlo na sušenje v stanovanje. Na poti domov pa sonček posije in razsvetli pokrajino, brisalci pa strogo mirujejo. Vendar sije le kratek čas…

Čeprav je dan slab (razen lepega JZ vsepovsod), malo dražim Erza za popoldansko Koreno (če ne bo premočno, saj postaja javlja čez dan sunke tudi 10). In Erzo res skliče zbor ob 14.40.

Čeprav je vse temačno in pokrito, se pri ŠPH dobimo Erzo in Suša (z Mojco za šoferko), da počakamo še Milana (z vmesnim obnovitvenim tečajem vožnje LCja za Mojco) in se vsi naložimo v LCja. Spodaj ni nobenega vetra, ko se peljemo gor pa napeto opazujemo eventualne vetrne indikatorje.

Za hišo na vrh travnika (ki je poln krtin in brez krpice snega). Veter je idealen (moja ocena 3/5, na momente malo bolj butne; postaja na vrhu ob tem časi kaže 5/7,5), čeprav vsi čakamo, kdaj bo od kje prbilo. Ampak očitno je na izpostavljenem vrhu, kjer je postaja še na drogu, le več direktnega vetra, kot tu, nekaj niže v pobočju grebena.

Prvi odleti Primož, takoj za njim Erzo, medtem, ko se jaz naštimavam in mi Mojca razpleta zafecljane štrikce. Na vetru lepo postavim zidek z Rook2 (ki se je dopoldne, med mojo primarno terapijo, lepo posušil) in na mestu hrbtno dvignem padalo, da moram po obratu kar močno potisniti v veter, da speljem z mesta.

Ko pridem ven na odprto, je kar čutiti veter, ki me celo malo dviguje (nimam varia, da bi mi blagodejno piskal…). Zavijem levo pred Slevico in v to smer naprej za Erzom, ki ga vidim nekje nad Zaklancem. Preletim Zaklanec in pristanem še malo naprej od Podolnice ob cesti.

Zoranov let

Erzo je malo naprej na naslednjem travniku.

Erzov let

Komentar leta: Tale zeno je kar krulil od veselja po blatu. Kot malo prase. [28.12.2021 15:41]Marko Kejžar : 😅 [28.12.2021 16:13]

Mojca kmalu pride z LCjem dol in med potjo pobere še Milana pri Zaklancu.

Milanov let

Še jaz se naložim, po Erza še malo naprej in do ŠPH, od koder se je Primož že odpeljal z Erzovim avtom. Milan dostavi Erza in Mojco do Ligojne, jaz pa nazaj v Horjul preveriti radar, mimo katerega sem/smo (nevede ?) peljali vsaj 4x…

Zjutraj sicer ne dežuje, je pa vse blatno in sluzasto, ko pridem v Kižlovko. Malo sem napet, saj so vevški dimniki kazali kar nekaj JV, inverzije spodaj pa danes nobene. In res, ko zlezem iz LCja, me sprejme kar nekaj vetra po dolini dol.

Seveda vzamem Rook2 in gor, ves čas z rahlim vetrom v obraz. Previdno postavim, saj je trava čisto mokra. Ko se prvič postavim in vpnem, zapiha od zadaj ravno toliko, da mi posvaljka padalo. Ponovno postavim in se drugič vpnem. Ko je nekaj cca 0, potegnem, padalo skoči gor, pa ga vseeno veter od zadaj prevali v desno.

Ko v tretje postavljam, je padalo že toliko vlažno, da ga rahli sunki vetra od zadaj več ne posvaljkajo. Počakam na naslednjo 0, potegnem in lepo speljem. Vendar me hrbtni veter splakne dol, da nizko nad dolino pristanem še pred LCjem na travniku.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) s stare lokacije