Danes je Erzo odločen za zaresno letenje in glede na napovedan močan JZ v notranjosti (in tudi že od Kovka naprej) je edina izbira Lijak, za kar skliče zbor ob 11h. Sam razmišljam z Milanom o Brestovici, vendar po posvetu z Rajkom to odpišem (kar Milana dokončno odvrne od današnjih letalnih aktivnosti).

Tako se že nekaj pred 11h pojavim na šodru ob Ljubljanici, kjer je zadnje čase zborno mesto. Počasi nakapljajo še ostali: Rojčeva Urša, Mojca, Vidičev Dragan, Dule, Belčičev Matej, pa Erzo, Gabor (s hčerko), Jasna in Klemen in na koncu še Bukovnikov Sergej. Mega nas bo počakal na Uncu. Razporedimo se po avtih (sam sem pri Gaborju, padalo pa potuje v Duletovem avtu).

Ko se peljemo mimo Vipave, vidimo v zraku nekaj padalcev (sunki so že 10, napovedano vedno močneje…). Pod Lijakom na pristanku iz dveh avtov počakamo kombi iz kampa Lijak, Jasna pa zapelje Klemna, Erza, Mega in Sergeja kar gor na start. Mimovozeči jih srečamo, ko pešačijo s parkinga dol.

Na štartu je nekaj ljudi (predvsem izpitniki in komisija), vetra pa praktično nič (je pa vse dokaj pokrito in vmesnih sončnih žarkov je vedno manj). Taktično čakamo (ob spreminjajočem šibkem vetru – tudi od zadaj), da se kaj odpre, medtem ko izpitniki odletavajo svojim licencam naproti. Le Mojca odleti od naših kmalu po tem, ko smo prišli.

Sam sem že takoj postavil in sedaj “moram” odleteti. Ko je jasno, da bolje ne bo, se tudi Erzo pripravi in odleti, jaz pa takoj za njim. Potem pa še ostali. Mega, Dule in Dragan gredo dol z Jasninim avtom.

Samo malo povijugam in odcurim na pristanek.

Kjer je že Erzo.

Milan Velkavrh : Sem vedel da je danes boljše, da ostanem doma in malo priležem. Da spočijem svoje utrujeno telesce🤣🤣. [4.12.2021 14:54]

Ostali potem prikapljajo drug za drugim…

Danes je napovedan sicer lepši dan (višje gori močan S, kasneje razjasnitve,…), vendar je megla do podna tudi še po primarni terapiji, ko se vozim v Kižlovko.

Je pa vsa dolinica lepo podložena s plastjo (mokrega) snega, ki je zapadel ponoči. Tako je na poti gor, s coto čez ramo, skozi belino megle, treba paziti na spolzkost zaradi: 1.blata, 2.listja 3.strme trave, kar vse se skriva pod to plastjo nočnozapadlega snega (na rit zdrsnem le 1x).

Se pa cota ob razgrinjanju dodatno ne navlaži bistveno, saj je moker sneg vseeno boljši kot naliv ali 100% jutranja rosa. Piha konstantno rahlo gor. Potegnem naprej (premalo za hrbtni dvig) in odlaufam po drseči snego-travi in sem v luftu še pred prelomom, da se potem odpeljem skozi belino do kolovoza.

Že od včerajšnjega popoldneva naprej spet “monsun”. Malo taktiziram, kdaj bo kaj manj deževalo, potem se zapeljem v Kižlovko (vodostaj visok) in nekaj časa ždim na kolovozu v LCju (glede na hidroterapijo v bližnjih preteklih dnevih, sem kar samozavesten…).

Dežna situacija se (skoraj ciklično) spreminja od malo manj do močno (kar testiram na vetrobranskem steklu…). Potem (v malo manj) vržem robo na rame in Rook 2 čez rame in (izogibajoč se jezerčkom) gor. Vmes že enkrat dež pojača, ko pa začnem postavljati (zaradi varnosti na zgornjem pregibu) pa spet malo manj. Vetra nič (ampak vsaj za vrat ne piha).

Odlaufam tik od padala (ki je že kar namočen) in gre Rook 2 gor in me še pred prelomom vzame. Dež mi tolče po obrazu, ko me lepo drži do kolovoza. Pristanem malo desno od kolovoza, da ne bo blata (zato pa se padalo na antikobro zloži v lužo močvirja).

Danes pa po dolgem času normalen dan. Vodostaj normalen, temperatura nad 0, tako da rosa takoj premoči čevlje. Močvirje dolinskih travnikov brez odprte vodne površine, pot gor normalno listnato spolzka in blatna. Občasno sončni žarki obsijejo dolinico.

Ko postavim coto, se rahlo napije vlage. In občasno se dihanje za ovratnik (zgoraj zelo močan Z, dvojna inverzija) spremeni v rahlo dihanje po griču gor. In v takem potegnem, cota gre lepo gor in me vzame še dosti pred prelomom. In drži, drži, drži še malo čez kolovoz.

Pospravim in začnem (teoretično) reševati problem postaj Zavrha in neodzivnost Korena…

Danes pa navsezgodaj v Kižlovko, saj imam potem primarno terapijo in za njo morebiti končno spet zaresno letenje.

V dokaj jasnem jutru se vozim v dolino po potoku, ki je danes že malo upadel. V dolini pa spet vse v senci megle nad njo in belini slane, ki prekriva travo. Vzamem spet coto in gor na start.

Ko postavljam po slani, se cota ne namoči dodatno, piha pa celo rahlo gor. Potegnem in gre cota dosti lepše gor kot včeraj in me drži nad dolino do kolovoza (kjer pa se seveda zloži v blato…).