Danes se zjutraj počutim že skoraj kot jaz, ko pa zavijem v Kižlovko, sem spet ves švohoten. Čeprav mi je primarna terapija trenutno skenslana, tale griček sekundarnega rehabilitacijskega centra nič ne protestira, ko lezem nanj. Malce pa protestira moje telo, ki zahteva kar kakšen vmesen postanek.

Čeprav je vreme enako včerajšnjemu (vse pokrito, skoraj, kot da bo dež,…), pa danes celo rahlo piha gor, ko postavljam. Pa je kljub temu prvi dvig neuspešen in moram ponavljati postavljanje (mi pa vsaj ne rola padala v palačinko danes).

Ko spet malo lepše pihne po griču gor, potegnem in padalo takoj skoči gor, ampak drži me pa ne lepo vse do roba, čez katerega se vržem v ribo. Sedaj me zagrabi, spusti nizko nad bivši koruzni teren, potem pa tik nad tlemi drži, drži še čez kolovoz.

V bistvu spet nič ne razumem, ampak ratalo mi je in za filozofiranje s samim seboj nimam energije in se raje takoj spokam v LCja in domov še malo počivat…

Slabi dnevi se kar nadaljujejo. Je pa danes inverzija šele visoko gori, tako da je močan V čutiti v LJU vse do podna. Dimi na vevških dimnikih so vodoravno odrezani. In tudi v Kižlovki je kar čutiti nekaj vetra po dolini dol.

Ko prilezem na start (s tremi vmesnimi postanki, ko lovim sapo) pa seveda piha z leve od zadaj v hrbet. Postavim ob že znani proceduri, ki me spravlja ob živce tudi ob boljšem počutju: ko se pripnem, veter posvaljka padalo od zadaj in se moram izpeti in odrolati palačinko… in tako nekajkrat…

Prvi dvig delno v levo smer (bolj v veter) ni uspešen, saj padalo gre gor le napol in se potem zloži na tla. Naslednje pol ure sledijo spet palačinke in (ne)potrpežljivo čakanje, kdaj bo kakšen dih od spredaj.

Enkrat se vse poklopi (sem ravno spet vpet, z odprtim zadnjim robom padala in rahlo sapco od spredaj) in potegnem in speljem na robu, da me najprej močno splakne dol, potem pa z vetrom od zadaj odnese mimo LCja še malo čez kolovoz…

Roman Debevec : Če človek nima vseh informacij iz “zakulisja”, sploh ne sluti, kakšni podvigi se dogajajo zadnje dni v temle rehabilitacijskem centru… 👍 [16.11.2021 14:28]

Sem pa pošteno prešvican in vse teče od mene, ko tlačim padalo v LCja, čeprav je le nekaj stopinj nad 0 (5-8).

Danes je (kovidno) počutje nekaj bolje in tudi vreme je ob (poznem) prihodu v Kižlovko kar bolj prijazno. Vetra nobenega, ko nosim gor sebe in robo (precej lažje kot zadnje dni).

Rook 2 vseeno (previdno) razgrinjam v roso. Občasno le dahne gor (nobene inverzije in višje močan V). Najprej se celo postavim za hrbtni start, pa ni dovolj vetra, zato potegnem naprej, ko spet pihne gor. Takoj me vzame in nad dolino do kolovoza in še malo čez.

Spet poberem malo vlage, ko zaključujem v LCja

Še en sluzast dopoldan z rahlim rosenjem, ko se peljem v Kižlovko. Zaradi slabega počutja zadnjih nekaj (kovidnih) dni, je kar problem spraviti sebe in robo gor na štart. Zaradi rosenja pa je tudi Rook 2 že precej navlažen, ko končno postavim na travniku. V glavnem 0.

Ko pa le malo dahne gor, potegnem in me lepo vzame in se spet visoko nad dolino zapeljem še čez kolovoz.

Pri nabiranju še dodatno popivnam travnik, zbašem robo v LCja in nazaj domov v posteljo počivat/prebolevat…

Danes vse podobno kot včeraj (z močnim Z zgoraj, nad močno inverzijo na 600). Torej tudi ob kasnejši uri še vedno mokrota v Kižlovki.

Na startu kar nekaj časa čakam, da bi kaj dahnilo gor, pa nič. Potem enkrat potegnem in gre Rook 2 gor (ampak čutim, da ne tako šušteče lahkotno, kot zna…), hitro speljem in mirno nad dolino še nekaj čez kolovoz.