Že zvečer začne deževati in potem vso noč. In vse dopoldne. Popoldne naj bi počasi ponehalo, pa le malo manj pada. Zato se odpeljem v Kižlovko na stražo.

In ko se dež res spremeni v drobno rosenje, si zadegam culo (padalo) na ramo in palico v roko in gor na grič (pa ne lahnih nog naokrog…). Previdno odložim culo v mokro travo in se naštimam. In potem z andahtjo tudi razgrnem Rooka 2 za prvi poskus (in glede na stopnjo premočenosti verjetno edini). Brezveterje v rosenju. Čakam.

Potegnem in gre prelepo gor, da me vzame še pred prelomom. Drobne kapljice me pikajo po obrazu, ko drsim skozi zrak LCju naproti…

Danes napovedano res veliko JZ in dopoldne me že Erzo zaskrbljeno kliče, kaj da se obiram. Samozavestno mu zagotavljam, da v Kižlovki pa res ne bo pretirano in da čakam, da sonček posuši roso.

Ko pa se pripeljem v dolinico, pa tam vetra, kot še nikoli. Vzamem Rooka ML in počasi gor. Piha “lepo” gor (lepo po smeri…), od orkanskih sunkov do bolj nežnega vetra. Kar nekaj časa postavljam zidek in dvigujem in čakam primeren interval z manj vetra. Ampak ti intervali so res kratki.

Potem se le enkrat odločim. Na mestu ga dvignem hrbtno nad sebe in ko se obrnem, me z mesta tudi vzame. Do roba se komaj premikam naprej, potem pa me rikverca ob pobočju proti dolini v levo (lovski preži), nabije gor in spet spusti in spet nabije ob pobočju gor. Končno veter malo popusti, da le prebijem naprej…

Česa takega tu še nisem doživel, čeprav je že nekajkrat bilo kar precej vetra in živahno…

Danes pa lep dan z veliko JZ preko dneva. Ko se jutranje meglice raztopijo, po sončku v Kižlovko. Po dolinici še mokrota, na startu že skoraj posušeno. Termika že dela, tako da v ciklih že diha po griču gor.

Cota je že lepo suha, ko jo polagam na rahlo rosno travo in ob rahlem vetrčku gor lepo odletim. Prav mirno me ponese prav do LCja.

Celo noč je deževalo in zjutraj se mokrota kar noče posušiti, ko se začne nebo malo pucati.

Ko se po sončku odpeljem v Kižlovko, pa je tam spet vse pokrito z nizkimi, temnimi oblaki. Voda povsod in tudi na startu mokro in blatno. Previdno postavim Rooka2 in čakam na nulo, saj (kljub generalnemu SV) spet diha večinoma od zadaj za vrat S po griču dol.

Ob naslednji nuli potegnem in lepo speljem in se po putru zapeljem do LCja.

Za danes napovedan dež bolj ali manj čez ves dan. Celo noč škrebljanje in tudi ob prvem svitu še dežuje. Potem pa le poneha in okoli 9h ekspresno odhod.

Ampak, ko se zbašem v LCja, spet dežuje. Vendar že v Sostrem poneha in kot pravi Erzo: Kižlovka ni Ljubljana, to je svet zase. Potok je že malo narasel, kolovoz v tekočem stanju. Trava se cedi in po dolinici spet lokalna jezerca.

Zato vzamem Rooka2, ki neprimerljivo manj pivna, kot cota Rook. Previdno ga nosim na hrbtu, da ne bi pobiral mokrote z vedno višje trave. Start je že dodobra potacan, tako da samo nežno razgrnem in čakam. Diha in piha za ovratnik, zato čakam, čakam. Največ, kar dočakam v ciklih, je nula. Vedno grši oblaki se podijo (z močnim JZ) nad mano.

Zato ob nuli naslednjega cikla potegnem in “zlaufam” in me nepričakovano lepo vzame. In potem me v popolnem miru kar drži, drži,… drži. Daleč čez kolovoz na spodnji travnik.

300m, novi rekord starta (najbrž mi je pihalo v hrbet 🙂 ).