Vetra je danes končno napovedanega manj.

Ko se po primarni terapiji peljem v Kižlovko, je še vsa dolina v megli. Močna inverzija mi sicer obeta mirne vetrovne pogoje, vendar (glede na včerajšnje izkušnje) raje vzamem Rook 2, saj se vse kar cedi od vlage.

Na startu res rahlo diha po hribu gor, ko razgrinjam po mokroti. Potegnem, padalo gre lepo gor in me hitro vzame. Vendar ne drži prav lepo, čeprav nizko nad tlemi pridem do kolovoza.

Še vedno močna burja in SV in vse zabasano zjutraj (bo pa najbrž brez dežja).

Ko pridem v Kižlovko, popolna bonaca in ker je na jutranji sondaži rahla inverzija na cca 400m, si obetam, da ne bo vetra od zadaj. Zato vzamem po nekaj dneh spet coto Rooka, ki pa je, kljub nekaj dnevnemu sušenju v LCju, v sredici še vedno mokra, skupaj z mokrimi štrikci…

Na startu pa, kljub teoriji, piha rahlo od zadaj. Postavim in prvi poteg, brez dihanja za ovratnik, je samo vlečenje cote po tleh (no, rahlo jo že odlepim od tal).

Drugi poteg na robu zgornjega preloma, kjer je malo bolj strmo (brez dihanja za ovratnik), z vsem laufanjem in “odločnostjo”, dvigne coto sicer malo više, vendar jo nad sebe ne spravim vse do glavnega preloma, kjer se komaj ustavim…

Čeprav velja, da “v tretje gre rado…”, za tretji dvig dolgo čakam, da končno rahlo dahne gor, kar se doslej ni zgodilo (no dihalo je gor, ko sem razgrinjal coto, takoj ko sem bil vpet, pa samo še od zadaj, z zelo redkimi vložki bonace…).

In leno počasi zleze cota gor in tik pred robom le pride nad mene, da se vržem čez in v curaži zapeljem čez bivše polje, kjer pa nizko drži vse do kolovoza.

Nisem mislil, da bom danes imel toliko težav in trikrat ponavljal start (sem ratal domišljal, da sem že toliko dober, da mi v glavnem rata od prve) …

Močna burja na Primorskem / SV čez SLO še kar vztraja. Vreme je takšno, kot da se bo ravnokar ulilo, ko se peljem proti dolini. Danes je nedelja in že v potoku naletim na mamo s hčerko, ki “bredeta” v dolino s košarama.

V dolini (skoraj) mirno, čeprav je dim v Vevčah polagalo pravokotno na dimnike. Skozi roso gor na start. Med postavljanjem pride gor še oče z dvema otrokoma mimo mene po startu, mama s hčerko pa spodaj, po prelomu.

Čeprav večino časa piha desno od zadaj SV (danes idealna sondaža brez inverzije), občasno dahne tudi rahlo gor po griču (no, malo z leve… ni mi jasno, saj ni nobene termike,… mogoče pa rotor po dolini, ali pa od zauga zgoraj, ali pa kombinacija obojega…).

Potegnem takoj v ustreznem vetrovnem trenutku (pred vso publiko) in me lepo vzame in precej spusti v dolino. Potem pa nizko nad tlemi z lahnim vetrom v hrbet skoraj do kolovoza.

Nisem pričakoval, da bo tako neproblematično…

Danes se zbudimo v jesensko sončno jutro, vendar močan SV nabija še vedno. Dokaj zgodaj grem v Kižlovko (da se veter še ne bo preveč zbudil, saj je gradient fantastično dober…).

Dolina še bolj v senci, veter pa občasno že močno potegne po dolini dol (po SV). Ko zgoraj raztegenem, mi padalo občasno rahlo posvaljka od zadaj, vendar je zaradi mokre trave na koncu precej stabilno na tleh.

Občasno se pihanje od zadaj umiri in v enem takšnem ciklu potegnem in gre padalo lepo gor, me vzame pred robom, potem pa, kot včeraj splakne dol in nad tlemi z vetrom v hrbet dokler gre.

Ko nabiram, spet zašumi, vendar padalo le malo napihne in zaplahuta.

Ker z Milanom oceniva, da bo najbrž danes premočno (edino Dobrovlje vidiva v igri), se odpravim po projektih, vendar, kljub številnim ogledom po Dolenjskem koncu, ne realiziram nič. Više na gričih piha kot pr’ norcih (skladno z oblaki), niže pa so vse ogledane lokacije zame neuporabne (prepoložno, terasasto, tvegano čez šavje, elekrika po dolinah…), čeprav ponekod piha celo v pravo smer…

Ponoči še dež in močan SV, zjutraj brez kapljanja (močan SV pa še vedno). Ker imam zgodnjo primarno terapijo, grem šele takoj po njej v Kižlovko, pa že na poti rosi.

Ko ustavim na kolovozu in se razgledam, sicer še vedno rahlo rosi, ampak polaganje dreves po pobočjih naokoli in tudi sunki, ki občasno pometejo po tleh doline (danes ni nobene inverzije in očitno ta SV potegne tudi po dolini dol maksimalno – sonca pa itak ni, da bi vsaj kakšno slutnjo termike naredil…), mi dajo vedeti, naj raje ne grem na start preizkušati srečo.

Za uro ali dve se torej umaknem iz doline. Ko se mi zdi, da se je vseeno malo umirilo (sodeč po meritvah postaj po okolici LJU), pa še enkrat.

Še vedno rahlo rosi, ampak tistega razbijanja po dolini pa večinoma ni več. Na startu še vedno občasno kar konkretno butne z leve od zadaj (in mi tudi malo zaviha padalo od zadaj), ampak občasno se tudi umiri. In takrat, z dihanjem za ovratnik potegnem in speljem in me splakne po bregu dol, da me nizko nad tlemi spet dvigne in z vetrom v hrbet odnese skoraj do kolovoza.

Kljub konkretnemu vetru v hrbet celo uspem pristati na nogah z laufanjem…