Ker je za danes napovedano nadaljevanje dežja čez ves dan, sem malo nervozen, kdaj bom ujel luknjo. PP sicer kaže, da do 11h ni velika verjetnost padavin v Kižlovki, ampak, ko se zjutraj zbudim in preverim mokroto na pločnikih, ni kaj za čakati. Trenutno ne pada, torej čimprej na lokacijo.

Po drugi strani je bil že včeraj popoldne obrat na močan SV (kar se je opazilo po pluskanju dežja po fasadah), ki bo danes še jačal (do 70 km/h), vendar se zanašam na geografske značilnosti Kižlovke.

Potok je malo narasel, v dolini pa mir, ko stopim iz LCja, čeprav je slišati močno šumenje v višavah gozdov (dimi na vseh dimnikih v Vevčah so bili položeni vodoravno). Vzamem Rook 2 in počasi gor, čeprav malo kaplja. Ko pridem na start, kaplje ponehajo, vendar mi piha za vrat po pobočju dol, ko postavljam v mokro travo.

Čakam kar nekaj časa, da hlad malo poneha in takrat potegnem na vso moč. Čeprav gre padalo lepo gor, me kar ne vzame do roba. Potem pa pospešeno čez dolino z vetrom v hrbet še čez kolovoz.

Dosti bolje, kot sem se bal, da bo…

Danes je pa napovedan že kmalu dež (po eni napovedi celo že ob 8h, čeprav radarska ob 7h še ni kritična).

Zato hitro v megleno Kižlovko.

Z Rookom 2 (ki še ni povsem suh od včeraj) na start, previdno razgrinjanje in ob prvem občutku sapice gor – poteg.

Takoj me vzame in lepo odpelje čez dolino do kolovoza.

Kmalu zatem res prve kaplje zaškrebljajo po pločevini…

Spet je ponoči deževalo in zjutraj vse mokro. Najprej primarna terapija in potem v Kižlovko, kjer je še vse mokro, čeprav je že ves čas brez dežja. Rook 2 se še ni povsem posušil, ampak boljši je vseeno kot suha cota.

Na startu razgrnem in ga še malo pomočim. Piha rahlo gor, zato v prvo poskušam hrbtno, pa se ves ohlapen sesuje na stran.

V drugo potegnem naprej, takoj speljem in visoko nad dolino čez bivšo koruzo, vendar padalo ustavita mokrota in šibki kontra veter že pred kolovozom.

Na drugi strani doline pa v isto smer kot prej (proti JV) to čudovito travnato pobočje. To pa je poslastica, saj je pokošeno v nulo še v dolino spodaj in popolnoma gladko, brez teras ali čudnih prelomov.

Kmet iz stare hiše na vrhu me prijazno vpraša, kaj iščem in mu povem, da točno ta njegov travnik… Seveda mi dovoli akcijo in takoj postavim.

Čeprav piha občasno z desne. potegnem, po nekaj korakih speljem in se zapeljem v spodnji del travnate doline. Ki pa se konča z ozkim prehodom med drevesi. Ker imam še lepo višino, naciljam na sredino prehoda in se zapeljem na spodnji travnik pod novogradnjo, kjer me takoj oblaja pes čuvaj.

In laja še potem, ko sem že nazaj na vrhu travnika pri LCju…

Sedaj pa nazaj do poligona in še enkrat gor po strmini. Dokler se ne spravim v robidovno in šavje in trnje ne najden nič, potem pa sredi trnja le zagledam svojo pogrešano pohodno palico…