Po LJU kotlini se vso jutro še preganja megla. Piha spet SV (z inverzijo od podna do 1200), vendar je v Kižlovki mirno.

Ko hodim gor, prvi sončni žarki predrejo meglo in naredi se prav nezemeljski prizor. Rahle meglice izparevajoče vlage se iz doline nežno kotalijo gor po pobočju kot kosmi prosojne vate.

In ko postavljam je to še vedno v obliki rahle sapice gor. Lepo dvignem hrbtno in me po obratu vzame in zapeljem nad dolino daleč čez kolovoz.

Potem pa na osončenem kolovozu še prijeten pogovor z mimoidočo domačinko, s katero se že kar nekaj dni nisva videla.

Za popoldne pa po dolgem času končno dogovarjanje spet za eno zaresno letenje. Zaradi ne premočnega SV obvelja bližnji Zavrh, samo da se megla dvigne.

Ob 13.30 v soncu pri Škorpijonu Berto in Gracarjev Jože, pa Dušan in kot zadnji še (najbližji) Milan. Preložimo se k Dušanu z robo in novo postajo, ki jo bomo začasno namestili na drog obstoječe, da bomo usklajevali meritve.

Ko pridemo na start in se lotimo montaže, se izkaže, da nimamo ključa prave velikosti in jo le zasilno namestimo na drog. In potem nadaljujemo s pripravami, saj piha idealno gor.

Gracarjev Jože pridno dokumentira dogajanje

Prvi v luft Zoran, ki pa se kljub borbi samo zapeljem na pristanek.

Hkrati z mano pristane Dušan.

Malo kasneje se nama pridruži Berto.

Jožeta in Milana pa kar nekaj časa ni, saj je na startu popolnoma usahnil veter in sta morala kar malo čakati, preden sta uspela startati.

Med pospravljanjem pride Mojca, ki se ji pridruži že prej čakajoči Dolenčev Domen in se zapeljeta gor, ravno ko v zraku splakuje Kurnikovo Ano, ki tudi pod razno ne pride do Škorpijona.

Ana Senegačnik Kurnik : Katastrofalna curaža! [14.10.2021 17:05] Jurij Kurnik: Uf… konkretno spuščanje. Ampak se vidijo izkušnje in pristanek lepo na travniku.15 hours Frenk Lokovšek: Ana saj ni tako hudo, vsak let je pomemben in dragocen….:-)10 hours ago Roman Debevec: Če kosti po curaži ostanejo cele, ni nobene katastrofe…8 hours ago Ana Senegacnik Kurnik: Kosti cele, le protektor in rokavice blatne od oranja po travniku pri pristajanju v zadnjem momentu na najbližjem travniku…z vetrom v hrbet. Aj ja ja…😬 Naslednjič bom prej razmišljala o pristajanju in oranju novih dodatnih njiv na tujih travnikih🤪.

Berto zapelje gor Dušana, da reši svoj avto, Milan pa odbrzi domov po Rook 2 iz svoje flote, da ga bo stestiral Jernejčičev Urban, ki prihaja in s katerim se dogovarjata za drugo rundo.

Mojca po relativno dolgem letu (glede na nas, predhodnike) pristane pri naju z Jožetom.

Domen pa kar jadra in jadra, da se raje kar odpeljem…

Kasneje sta tudi Milan in Urban potrdila, da je bilo kasneje res vedno bolje…

Komentar leta: Je pasalu ku moj domači med na putr😁😋 [14.10.2021 17:50]Zoran Gaborovič : Ne morš verjet… 🙁 [14.10.2021 18:02]Alenka Mausar : Bravo čebelar 😉 [14.10.2021 18:03] Zoran Gaborovič : Ja, ni kaj… bomo mi razlagali njemu, staremu čebelarju… on že ve, kdaj je treba iti še enkrat na start  [14.10.2021 18:11] Zoran Gaborovič : Kje je pa prva curaža ??? Saj je bila objavljena ??? [14.10.2021 18:18] Jože Gracar : Ja sam res Milce kje pa je……kraljestvo Kinga🙂? [14.10.2021 18:58]Milan Velkavrh : Sej curaž je dost kr poglej😉. Ampak jaz sm prišel jadrat. Ne morm bit za vse sam.Vsak v klubu je za neki zadolžen 😁. [14.10.2021 19:02]

Zjutraj je, kot da bi deževalo, čeprav so pločniki v bistvu (skoraj) suhi. Malo počakam in ko se v LJU pokaže sonce, zašibam v Kižlovko. Tam pa še vedno megla nad dolino.

Ko pridem gor, pa se že sonček prebije skozi. Postavljam v mokroto, ob rahlo spreminjajočem pihanju po griču gor.

Padalo takoj skoči gor in me vzame, pred prelomom pa dodatni dotik, da me potem celo rahlo dvigne in v kontra vetru spusti malo pred kolovozom.

Vetra je danes končno napovedanega manj.

Ko se po primarni terapiji peljem v Kižlovko, je še vsa dolina v megli. Močna inverzija mi sicer obeta mirne vetrovne pogoje, vendar (glede na včerajšnje izkušnje) raje vzamem Rook 2, saj se vse kar cedi od vlage.

Na startu res rahlo diha po hribu gor, ko razgrinjam po mokroti. Potegnem, padalo gre lepo gor in me hitro vzame. Vendar ne drži prav lepo, čeprav nizko nad tlemi pridem do kolovoza.

Še vedno močna burja in SV in vse zabasano zjutraj (bo pa najbrž brez dežja).

Ko pridem v Kižlovko, popolna bonaca in ker je na jutranji sondaži rahla inverzija na cca 400m, si obetam, da ne bo vetra od zadaj. Zato vzamem po nekaj dneh spet coto Rooka, ki pa je, kljub nekaj dnevnemu sušenju v LCju, v sredici še vedno mokra, skupaj z mokrimi štrikci…

Na startu pa, kljub teoriji, piha rahlo od zadaj. Postavim in prvi poteg, brez dihanja za ovratnik, je samo vlečenje cote po tleh (no, rahlo jo že odlepim od tal).

Drugi poteg na robu zgornjega preloma, kjer je malo bolj strmo (brez dihanja za ovratnik), z vsem laufanjem in “odločnostjo”, dvigne coto sicer malo više, vendar jo nad sebe ne spravim vse do glavnega preloma, kjer se komaj ustavim…

Čeprav velja, da “v tretje gre rado…”, za tretji dvig dolgo čakam, da končno rahlo dahne gor, kar se doslej ni zgodilo (no dihalo je gor, ko sem razgrinjal coto, takoj ko sem bil vpet, pa samo še od zadaj, z zelo redkimi vložki bonace…).

In leno počasi zleze cota gor in tik pred robom le pride nad mene, da se vržem čez in v curaži zapeljem čez bivše polje, kjer pa nizko drži vse do kolovoza.

Nisem mislil, da bom danes imel toliko težav in trikrat ponavljal start (sem ratal domišljal, da sem že toliko dober, da mi v glavnem rata od prve) …