Za resno letenje me vleče spet na Slivnico (kam dlje me v tej vročini in neskončnih gužvah po cestah tudi sicer ne mika). Dogovorim se z Jeanom in Bertom za ob 13.30 na Pumpi, pa Berto tik pred srečanjem odpove, ker mu bolj ustreza Kovk…

Jean pa pride z Ano (in Misty), tako da je logistika rešena. Zapelje nas gor. Na start, kjer začnemo takoj postavljati, saj se naokoli že delajo prekrasne baze. Le Z občasno pihne močneje in malo pokvari pričakovanja. Ana mi pomaga namestiti padalo.

Jean odleti prvi in takoj pobere malo nad start. Meni uspe hrbtni dvig v prvo in odletim malo za njim.

Desno pred kočo je neko razbito šibko dviganje. Naberem kakšen m nad start, potem pa spet zgubim. Pomikam se po grebenu proti Cerknici in lovim dviganja in vrtim in se matram in že mislim, da sem dobil odločilni steber … in spet počasi zgubljam in generalno tonem… in po slabe 1/2 ure scurim na pristanek, kjer pa me kar drži in noče spustiti talni veter od Z. Ampak dvigniti pa me noče…

Danes spet bolj pozen (ob 10h) po jutranji primarni terapiji.

Sonček že lepo suši dolino, ampak v senci ob robu, ko hodim gor, je še znosno, celo malo hladi. Ker je originalna parcela tako lepo pokošena in spucana, podaljšam danes kar na njo. Vendar ne na prvotno lokacijo, ampak se danes postavim tik pod gozd.

Ta zgornji del je še malo bolj položen, kot moja “nova” lokacija, ampak diha rahlo gor (pa itak sem ves čas na “novi” treniral položen start), tako da bom poskusil z zgornjega roba.

Postavim, počakam, ko diha gor in potegnem in me po dveh korakih vzame. In sem že kak m v zraku nad prvotnim startom in bogato čez prelom in … daleč, daleč onkraj kolovoza.

Še preden sem šel v Kižlovko, je Erzo že skliceval za Slivnico ob 10.30. To mi je absolutno prezgodaj. Tudi če bi lahko, se mi je zadnje čase zdelo kasneje vedno bolje, kot prej (razen če je pač začelo pihati dol…). Tako se uskladim z Jeanom in Štusejevim Lukom za 13h na Pumpi.

Ko se tam dobimo in čakamo še Martina, je prva ekipa delno že na tleh.

Luka nas zapelje gor in na startu takoj začnemo postavljati. Martin mi raztegne padalo in natančno preveri vse štrikce (da spet ne bi bilo kakšnega vozla ali vejice). Sprva piha lepo gor in Z z desne, potem pa se navleče koprena in zaduši veter do nule.

Medtem zaključijo še vsi ostali iz prve ekipe (skoraj – razen Suševega Primoža, ki še kar kruza po nebu nekje proti Racni…).

Komentar leta: Je blo treba na višine pazit, če ne bi šlo še dlje.. [13.8.2021 14:12] Aleš Pirš : Bravo Milan. [13.8.2021 14:36]

Komentar leta: Tako nekam živčno letenje. Ob 13.37 me je klofnilo in še naredilo kravato na levi strani, zelo neugodno, z levo roko reševat… Je trajalo kar veliko časa… [13.8.2021 14:23] Aleš Pirš : Ja, se strinjam s pogoji. [13.8.2021 14:35]

Aleš Pirš : Veliko nas je bilo na startu samo gor pa vecinoma sam. [13.8.2021 13:52]

Po več kot uri čakanja (ko že mislim, da bom izdihnil, saj sedim popolnoma pripravljen, pa kot v savni…), pa gre koprena le stran in začne spet pihati.

Čez nekaj časa celo prav gor in takrat potegnem. Pa je v resnici Z, saj me odnese v levo na spodnji plato, tam malo poskakujem napol v zraku in me spet dvigne, ampak naprej ne morem, tako da me Luka potisne od zadaj, da končno speljem. Skratka maksimalno atraktiven start…

Malo za mano je v luftu Martin, potem pa še Jean in Luka.

Desno proti koči in kmalu najdem dviganje. Je pa sunkovito in ves čas ne morem nacentrirati (ozko, ali pa mehurčki…). Padam ven in spet iščem nazaj, da počasi le naberem nad start nad 1700. Pa spet padem ven (takrat se pripelje iz smeri Loža Suša z Enzotom3 in v nekaj zavojih izgine v višavah…).

Malo vzdolž grebena proti Cerknici, kjer vrti Martin in tam končno dobim bolj stabilno dviganje (zgoraj se že delajo meglice in nova baza), ki me spravi čez 2200. Visoko nad mano je Luka, ki še kar navija. Meni pa začne piskati Naviter za omejitev višine in se počasi zapeljem ven. Nazaj na Bloke me ne mika, šel bi proti Rakitni, pa gre preveč dol (sploh, ker je tudi Dušan v tisto smer že prej scuril).

Pa vidim lepo bazo nad Jezerom in se zapeljem tja. Najprej gre samo ekspresno dol, potem pa pod bazo na višini 1100 le dobim neko 0, ki jo vrtim, pa nič ne navrtim. Potem zgubim še to in po nekaj kruzanja nad ostanki Cerkniškega jezera scurim na pristanek pri Pumpi. Na isto mesto kot včeraj, le da je danes minila 1 ura. Pa še pošteno sem se potolažil od včerajšnjega fijaska 🙂

Martin je tudi že nekaj časa na tleh.

Pospravim in do LCja. Z Dušanom rešimo logistiko za Lukov avto, saj ga Dušan že pobira v smeri njegovega pristanka.

Poleg Jeana, ki je še vedno v neznanih višavah, pa gre sedaj na start še tretja ekipa (Emil, Sašo in Škerl še drugič).

Ko sem že skoraj v LJU (kljub zastojem med Logatcem in Brezovico), pristane Jean, ki je danes naredil kar dolg let z nekaj presežniki: bil na 3300 tam nekje pri Ložu, vozil s skoraj 90 km/h in na koncu zaključil 62 km špuro.

Pa še nekaj zanimivih posnetkov je naredil…

Emil je pristal okoli 18h.

Sašo pa kot zadnji še malo kasneje.

Tudi danes sem toliko pozen, da sonce že pošteno pripeka po dolini. Travnik (levo) zgoraj pokošen v nulo in pospravljen.

Pa kljub temu postavim na “novi” lokaciji na desni strani, saj lepo piha gor.

Se pa le malo sprehodim po levem delu, da primerjam konfiguracijo terena na starem delu.

Ko pridem nazaj, se vpnem in potegnem, pa me spet ne vzame takoj, da imam pred prelomom še en poskok. Ostro desno in drži, pa ne tako lepo, kot včeraj.

Kar nekaj kombinacij je za današnje letenje (napoved in dejanske razmere podobne kot včeraj, le nekaj manj vetra v višavah, pa manj možnosti padavin). Mene najbolj vleče na Slivnico.

Najprej se dogovorim z Megom, ki pa potem ne more in bo prišel s Sušem kasneje popoldan. Štusejev Dušan pa potrdi in je ob 14h že na Pumpi. Nad Cerkniškim poljem se delajo prelepe bazice. Dušan zapelje gor. Na startu začnemo takoj postavljati, čeprav na momente pihne dol.

Malo je treba počakati (vmes postavim v zidek ob Dušanovi asistenci), potem pa v prvo lepo dvignem in speljem. Ko pa se naštimam v zic, ugotovim, da me močno vleče v desno. Z levo komando kompenziram, da grem kolikor toliko naravnost (ob tem pa imam podalo v bistvu napol zabremzano). Najprej še nekaj poskušam, pa je kar malo čudno in razgibano in me nekontrolirano premetava. Po nekaj minutah se mi zdi, da je bolje da se čimprej spravim na pristanek, pa še to mi uspe le do začetka travnika pred Pumpo.

Ko pospravljam, vidim Dušana, kako navija pod bazo proti 2000. Potem pa se odpelje – kam drugam, kot domov

Komentar leta:Eden najlepših letov v moji karieri.Poplnoma mirno,nežno,enakomerna dviganja,namakanje baz,predvsem pa znosne temperature na višini.Skratka čista uživancija. [12.8.2021 16:34] Zoran Gaborovič : Čestitke za prelep let… zdaj boš pa že vsakič domov letel 🙂 [12.8.2021 19:21]

Ko sem v LCju na parkingu, vidim, da je tudi Emilova jata tukaj.

Sam ne morem rešiti Dušanovega avta in se dogovorim z Megom, da ga bosta s Sušem rešila po letenju.